Težave in rešitve za učinkovito kuhinjsko prezračevanje

Pasivne hiše predstavljajo zlati standard energetske učinkovitosti – domovi, kjer je vsak detajl, od zrakotesnosti do prezračevanja, natančno načrtovan za minimalne toplotne izgube in maksimalno bivalno udobje. Vendar pa lahko napa odločitev, kot je vgradnja klasične kuhinjske nape z odvodom na prosto, poruši to občutljivo ravnovesje. Posledice? Energetske izgube, podtlak, celo plesen ali neprijetne vonjave.

Kot strokovnjak za pasivno gradnjo vam v tem članku razkrijem, zakaj klasične nape niso primerne za pasivne hiše, katere težave povzročajo in kako zasnovati učinkovito prezračevanje kuhinje, ki ohranja energetsko učinkovitost in čist zrak. Z vami delim praktične rešitve in tehnične vpoglede, ki bodo vaš dom naredili brezhiben.

1. Kako deluje prezračevanje v Pasivni hiši?

Pasivna hiša je zasnovana tako, da ima izjemno nizke toplotne izgube. Eden od ključnih pogojev za dosego teh nizkih izgub je popolna zrakotesnost ovoja stavbe. Ker zrak v takšni hiši ne kroži več naravno skozi netesna okna, fuge ali zidove, postane mehansko prezračevanje z vračanjem toplote (rekuperacijo) nujen del delovanja stavbe – brez njega kakovost bivanja hitro pade.

• Prezračevanje v Pasivni hiši: Pomembnost, načela in izvedba prezračevanja v Pasivni hiši
• Blower Door test

Zrakotesnost kot osnova

V pasivni hiši je prehajanje zraka skozi ovoj stavbe omejeno na največ 0,6 izmenjave volumna hiše na uro pri tlačnem testu z razliko tlaka 50 Pa (t. i. blower-door test).
To pomeni, da je nenadzorovanih izmenjav zraka tako malo, da zračne reže in prepihi praktično ne obstajajo. Če bi v taki hiši zaprli vsa okna in ne bi imeli prezračevalnega sistema, bi se:

• raven CO₂ v nekaj urah dvignila nad priporočeno mejo (1000 ppm),
• pojavila bi se vlaga na hladnih površinah (npr. pri okenskih okvirih),
• kakovost zraka bi hitro padla do ravni, ki povzroča utrujenost, glavobole in slabšo koncentracijo.

Prezračevalni sistem kot “pljuča” hiše

Vlogo dovajanja in odvajanja zraka prevzame centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote. Ta sistem ima štiri glavne funkcije:

• Dovajanje svežega zraka
• • Svež zunanji zrak se preko filtrov (navadno razred F7 ali celo F9 pri vhodu) očisti cvetnega prahu, prahu, sajastih delcev in onesnaževal iz okolice.
  • Zrak se dovaja v prostore, kjer se največ zadržujemo: dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, kabinet.
  • Tako se zagotovi stalna prisotnost svežega in zdravju neškodljivega zraka, ne glede na to, ali so okna odprta ali zaprta.

• Odvajanje izrabljenega zraka
  • Iz prostorov, kjer nastajajo vlaga, vonjave ali onesnaževala (kuhinja, kopalnice, stranišča, shramba), sistem stalno odvaja zrak.
  • Odvodni zrak se pred izpuhom skozi fasado vodi skozi toplotni izmenjevalec, kjer odda toploto svežemu zraku.

• Rekuperacija toplote in vlage
  • Toplotni izmenjevalec omogoča prenos do 85–90 % toplote iz odvodnega zraka na svež dovodni zrak.
  • V sistemih z entalpijskim izmenjevalcem se poleg toplote vrača tudi del vlage, kar preprečuje, da bi se pozimi zrak preveč izsušil in poleti preveč navlažil.
  • To pomeni, da z mehanskim prezračevanjem ne izgubimo toplote, kot bi jo z odpiranjem oken.

• Neprekinjeno in uravnoteženo delovanje
  • Sistem deluje 24/7, običajno z osnovnim pretokom 150–250 m³/h za enodružinsko hišo, kar zadostuje za 2–3 popolne menjave zraka na uro v celotni hiši.
  • Dovod in odvod sta uravnotežena, kar pomeni, da je v hiši ves čas enak tlak kot zunaj.
  • To preprečuje vdore hladnega zraka pozimi ali toplega poleti skozi netesne dele ovoja in hkrati varuje konstrukcijo pred vlaženjem.

Energetski učinek

V običajni hiši brez rekuperacije se s prezračevanjem izgubi od 30 do 50 % vseh toplotnih energijskih potreb.
V pasivni hiši s kakovostnim rekuperacijskim sistemom so te izgube zmanjšane na manj kot 5 %.
To pomeni, da je prezračevanje v pasivni hiši del sistema ogrevanja in hlajenja, saj pomaga ohranjati temperaturno stabilnost.

Zakaj je sistem občutljiv na motnje?

Ker je pretok zraka natančno uravnotežen, vsaka naprava, ki začne nenadzorovano odvajati zrak (npr. klasična kuhinjska napa), povzroči podtlak.
Posledice:

• vdor zunanjega zraka skozi netesne točke,
• povečan prenos vlage v konstrukcijo,
• izguba toplote in destabilizacija prezračevalnega režima,
• zmanjšana učinkovitost filtracije.

2. Zakaj klasična kuhinjska napa ne sodi v Pasivno hišo?

Pasivna hiša temelji na popolni zrakotesnosti in uravnoteženem mehanskem prezračevanju z rekuperacijo toplote. Vsak poseg, ki to ravnovesje poruši, neposredno vpliva na energetsko učinkovitost, bivalno ugodje in dolgoživost stavbe.
Klasična kuhinjska napa – tista z odvodom zraka neposredno na prosto skozi steno ali streho – je eden najpogostejših in najresnejših takšnih motilcev.

a) Prevelik pretok zraka destabilizira prezračevalni sistem

V povprečni enodružinski pasivni hiši s površino 150 m² in višino stropov 2,5 m je skupni volumen zraka približno 375 m³.

• Klasična napa z močjo 600 m³/h lahko ta volumen povsem izsesa v manj kot 40 minutah.
• Že napa z močjo 300 m³/h lahko ves zrak iz hiše zamenja v približno eni uri.

Ker prezračevalni sistem v pasivni hiši običajno obratuje s pretokom 150–250 m³/h (enakomerno razdeljenim med dovod in odvod), napa odvede zrak veliko hitreje, kot ga sistem lahko dovaja.
Posledice:

• Podtlak v hiši, ki povzroča sesanje zraka iz nezaželenih virov (fuge, dimniki, prezračevalni kanali).
• Motnje delovanja rekuperatorja – ker se razmerje dovod/odvod poruši, izmenjava toplote postane manj učinkovita.
• Neravnovesje pretokov – dovodni prostori dobijo premalo svežega zraka, odvodni prostori pa izgubijo več zraka, kot je predvideno, kar zmanjša celotno kakovost zraka v hiši.

Primer iz prakse:
V hiši s prostornino 400 m³, kjer prezračevalni sistem deluje s pretokom 200 m³/h, lahko napa z močjo 500 m³/h že v 10 minutah ustvari tako močan podtlak, da se zrak začne vračati po odvodnih prezračevalnih ceveh. Te cevi so zasnovane za odvajanje izrabljenega zraka iz kuhinje in kopalnic, zato so lahko:

• obložene z maščobami, prahom in vlago,
• onesnažene z mikroorganizmi in neprijetnimi vonjavami,
• povsem neprimerne za dovod svežega zraka v bivalne prostore.

Rezultat je, da v notranjost pasivne hiše vstopa nefiltriran in potencialno onesnažen zrak, kar neposredno poslabša bivalno udobje, poveča tveganje za alergije ter povsem izniči prednosti nadzorovanega prezračevanja z rekuperacijo toplote.

b) Nezaželen vdor zunanjega zraka

Zrak, ki ga napa izsesa, mora biti nadomeščen. V zrakotesni pasivni hiši to pogosto pomeni, da vdor poteka iz neželenih smeri:

• Prek prezračevalnih cevi – zrak lahko vdre v nasprotni smeri skozi odvodne kanale prezračevalnega sistema.
• Prek dimnika – če je hiša opremljena s kaminom ali pečjo, lahko pride do povratnega vleka dimnih plinov.
• Prek netesnih mest – majhne reže pri oknih, preboji za inštalacije, električne omarice.

Ne filtriran zunanji zrak lahko prinese:

• onesnaževala (prah, pelod, dim),
• vlago, ki poveča nevarnost za kondenzacijo in razvoj plesni,
• vonjave iz okolice (npr. iz dimnikov, bližnje ceste).

Posledično se zmanjša bivalno udobje, v nekaterih primerih pa pride tudi do zdravstvenih tveganj.

c) Velike toplotne izgube

Pasivna hiša je zasnovana tako, da prezračevanje ne povzroča večjih toplotnih izgub, saj rekuperator vrača 85–90 % toplote iz odvodnega zraka.
Klasična napa to toploto odvaja neposredno na prosto, brez vračanja:

• Odvod 500 m³/h pri temperaturni razliki 20 °C pomeni izgubo približno 3 kWh toplotne energije na uro delovanja.
• Pri 30 minutah uporabe na dan to znese okoli 45 kWh mesečno, kar je več, kot pasivna hiša sicer porabi za ogrevanje celotnega objekta v istem obdobju.

Te izgube je treba nadomestiti z dodatnim delovanjem ogrevalnega sistema, kar neposredno povečuje stroške in zmanjšuje energijsko bilanco hiše (PHPP izračun se lahko občutno poslabša).

d) Poškodbe zrakotesnosti in toplotnega ovoja

Cev za odvod nape mora preboleti zunanjo steno ali strešno konstrukcijo, kar ima več negativnih posledic:

• Zmanjšanje zrakotesnosti – vsak preboj je potencialna točka uhajanja zraka.
• Toplotni most – kovinska cev deluje kot prevodnik toplote in lahko prenaša hladen zrak v notranjost pozimi ali vroč poleti.
• Kondenzacija – ob nepravilni izvedbi se lahko na stiku hladne kovinske cevi in tople notranje vlage nabira kondenz, ki povzroča vlaženje toplotne izolacije in konstrukcijske poškodbe.

Klasična kuhinjska napa je v popolnem nasprotju s konceptom pasivne hiše, saj:

• poruši ravnovesje prezračevanja,
• povzroča podtlak in nezaželene vdore zraka,
• povečuje toplotne izgube,
• ogroža zrakotesnost in konstrukcijsko varnost.

Zato v pasivnih hišah priporočamo izključno recirkulacijske nape z oglenimi filtri, ki vonjave odstranjujejo iz zraka, a ga vračajo nazaj v notranjost, kjer ga nato prezračevalni sistem s rekuperacijo nadomesti s svežim.

3. Pravilna rešitev za prezračevanje kuhinje v Pasivni hiši

Pasivna hiša zahteva prezračevanje, ki hkrati zagotavlja čist zrak, nadzorovano vlažnost, visoko energetsko učinkovitost in popolno zrakotesnost. Klasična kuhinjska napa teh pogojev ne izpolnjuje, zato v praksi uporabljamo kombinacijo recirkulacijske nape in optimiziranega odvodnega prezračevanja prek centralnega sistema z rekuperacijo toplote.

Primerjava klasične in recirkulacijske nape

4. Pogoste zmote o kuhinjskem prezračevanju v Pasivni hiši

Pri načrtovanju pasivnih hiš pogosto naletim na napačne predstave, ki izhajajo iz izkušenj z običajnimi stavbami. Te zmote lahko vodijo v napačne tehnične odločitve, dražje popravke in celo v poslabšanje bivalnih pogojev.
Spodaj so najpogostejše zmote, ki jih slišim pri investitorjih in izvajalcih – ter resnica, podprta s tehničnimi argumenti.

Zmota 1: “Recirkulacijske nape niso dovolj močne.”

Zakaj je to zmotno:
Ta predstava pogosto izvira iz izkušenj z najcenejšimi modeli recirkulacijskih nap, ki so res imele slabo filtracijo in visoko raven hrupa.
Vendar sodobne recirkulacijske nape, zlasti tiste certificirane za uporabo v pasivnih hišah, dosegajo enako ali celo višjo učinkovitost pri odstranjevanju vonjav in hlapov kot klasične nape, brez da bi povzročale toplotne izgube ali podtlak.

Tehnično ozadje:

• Kakovostne recirkulacijske nape uporabljajo večstopenjske filtracijske sisteme: kovinski maščobni filter + ogleni filter visoke gostote, ki odstrani do 95 % molekul vonjav.
• Pri klasični napi se odvodni zrak sicer hitro odstrani, a s seboj odnese tudi toploto in ustvarja podtlak, kar pri pasivni hiši ni sprejemljivo.
• Testi po standardu EN 61591 (merjenje zmogljivosti nap) potrjujejo, da lahko kakovostne recirkulacijske nape dosežejo primerljive rezultate kot odvodne.

Primer iz prakse:
Pri eni od zadnjih izvedb pasivne hiše smo uporabili recirkulacijsko napo z regenerativnim filtrom. Po enem letu uporabe je investitor poročal, da je učinek enak ali boljši kot pri prejšnji hiši s klasično napo – zrak v kuhinji je čist, toplotne izgube pa ni.

Zmota 2: “Kuhinja v pasivni hiši ne potrebuje dodatnega prezračevanja.”

Zakaj je to zmotno:
Kuhinja je prostor z največ emisijami vlage, vonjav in maščobnih delcev, ki lahko hitro presežejo standardne prezračevalne pretoke. Če odvod ni ustrezno načrtovan, se vlaga lahko širi po drugih prostorih, poveča nevarnost kondenzacije in vpliva na udobje.

Tehnično ozadje:

• Standardni prezračevalni pretoki v bivalnih prostorih pasivne hiše so okrog 30–40 m³/h.
• Kuhinja potrebuje okrepljen odvod 80–120 m³/h, prilagojen velikosti prostora in navadam uporabnika.
• Ta pretok ne povzroči podtlaka, ker je del celovitega prezračevalnega ravnovesja, ki ga ohranja rekuperator.

Primer iz prakse:
V eni pasivni hiši, kjer kuhinjski odvod ni bil okrepljen, so se po nekaj mesecih uporabe na hladnejših delih oken v bližini kuhinje začele pojavljati sledi kondenzacije. Po povečanju kuhinjskega odvoda na 100 m³/h se je težava odpravila.

Zmota 3: “Preboj za klasično napo je majhen in ne vpliva na zrakotesnost.”

Zakaj je to zmotno:
V pasivni hiši že en sam preboj skozi toplotni ovoj zahteva natančno izvedbo, sicer pride do toplotnih mostov, uhajanja zraka in tveganja za kondenzacijo v konstrukciji. Odvodna cev za napo ni le majhna luknja – je trajna povezava med notranjostjo in zunanjostjo, ki močno vpliva na rezultate testa zrakotesnosti (blower door).

Tehnično ozadje:

• Toplotni most: kovinska ali plastična cev za odvod nap vodi toploto bistveno bolje kot toplotna izolacija.
• Zrakotesnost: v praksi je skoraj nemogoče zagotoviti popolno tesnjenje premične lopute odvodne cevi. Že majhna netesnost lahko pri zunanji temperaturi –5 °C povzroči vdor hladnega zraka in kondenzacijo na notranji strani cevi.
• V pasivni gradnji je cilj n50 ≤ 0,6 h⁻¹ – vsak dodatni preboj poveča tveganje, da ta mejna vrednost ne bo dosežena.

Primer iz prakse:
Pri enem projektu je bila kljub pozornemu tesnjenju odvodna cev klasične nape razlog, da je hiša na testu zrakotesnosti dosegla n50=0,75 h⁻¹. Po odstranitvi nape in sanaciji ovoja je bil rezultat 0,54 h⁻¹.

Dodaten mit (pogost v praksi):

“Recirkulacijska napa ne odstrani vlage iz kuhinje, zato je neuporabna.”

Resnica:
Res je, da recirkulacijska napa vlage ne odstrani – vendar to v pasivni hiši ni njena naloga. Odstranjevanje vlage prevzame centralni prezračevalni sistem z namenskim kuhinjskim odvodom. Napa in prezračevalni sistem imata različni funkciji, ki se dopolnjujeta:

• Napa filtrira maščobo in vonjave.
• Prezračevalni sistem odstrani vlago in preostale hlape.

5. Načrtovanje je ključno

V pasivni hiši kuhinjska napa ni le aparat, temveč integriran del energetskega in prezračevalnega sistema. Napa, ki ni usklajena s prezračevalnim konceptom, lahko povzroči številne težave: oslabi učinkovitost rekuperacije, spremeni tlačne pogoje v objektu, poveča nevarnost kondenzacije in plesni ter zviša stroške ogrevanja.
Zato je celostni pristop k načrtovanju in izvedbi edina prava pot – od prvih načrtov do predaje objekta.

Celostni pristop in vloga projektanta

Gradnja pasivne hiše je tehnično zahteven proces, kjer projektant ni zgolj avtor načrtov, temveč vodja celotnega procesa. S svojim znanjem in izkušnjami skrbi, da vsak korak sledi načelom pasivne gradnje in je prilagojen specifičnim potrebam objekta ter naročnika.

• Celovit pristop k načrtovanju in izvedbi Pasivne hiše: Vodič od ideje do popolne realizacije

Faza načrtovanja

• Uskladitev arhitekturne zasnove z lokalnimi pogoji (klima, nosilnost terena, orientacija).
• Optimizacija energijskih zahtev: ≤ 15 kWh/m² letno za ogrevanje in hlajenje.
• Izvedba PHPP izračunov (Passive House Planning Package) za natančno določitev toplotnih izgub, sončnih dobitkov in potrebnih prezračevalnih pretokov.
• Detajlno oblikovanje stikov (temelj – stena, stena – streha) za preprečevanje toplotnih mostov.
• Vnaprejšnja identifikacija izzivov, kot so prostorske omejitve, možnost poplav, posebne želje naročnika.

Faza izvedbe

• Reden nadzor gradbišča in preverjanje ključnih elementov (izolacija temeljev, RAL vgradnja oken, zrakotesnost spojev).
• Sprotno reševanje tehničnih dilem izvajalcev in prilagajanje detajlov ob odstopanjih v dimenzijah.
• Zagotavljanje, da so uporabljeni materiali skladni z načrti in da montaža poteka brez kompromisov glede zrakotesnosti.

Faza zaključka

• Preverjanje izvedbe vseh kritičnih detajlov.
• Izvedba Blower Door testa (n50 ≤ 0,6 h⁻¹) kot potrditev zrakotesnosti.
• Predaja projektne dokumentacije, navodil za upravljanje prezračevalnega sistema in prilagoditev nastavitev rekuperatorja dejanski uporabi.

Individualna prilagoditev in izbira komponent

Vsaka pasivna hiša je unikat, zato morajo biti izračuni, izbor opreme in nastavitve popolnoma prilagojeni.

• Izračuni in simulacije: Pretoki (npr. 80–120 m³/h za kuhinjo) določimo glede na volumen hiše, število uporabnikov in navade (npr. intenzivno kuhanje ali le občasna priprava hrane).
• Prilagoditev željam naročnika: Tiho delovanje, stopnja avtomatizacije, tip filtracije in dizajn so parametri, ki jih je mogoče prilagoditi brez kompromisa glede učinkovitosti.
• Usklajenost sistemov: Napa, prezračevalni sistem in toplotna izolacija morajo delovati kot enoten sklop. Za to je nujna uporaba certificiranih komponent (npr. po standardu EN 13141-7 ali s certifikatom Passivhaus Institut).

Zakaj izbrati ekipo z izkušnjami

V praksi se razlika med teoretičnim načrtovanjem in uspešno izvedbo pokaže prav pri podrobnostih, kot je kuhinjsko prezračevanje.
Naša ekipa ima več kot 20 let izkušenj s projektiranjem, nadzorom in izvedbo pasivnih hiš, vključno z reševanjem specifičnih izzivov, kot so:

• integracija recirkulacijskih nap v prezračevalni koncept,
• odprava težav z vlago in kondenzacijo,
• optimizacija delovanja prezračevalnih sistemov za tiho in energetsko učinkovito delovanje.

To znanje je rezultat več sto uspešno zaključenih projektov in stalnega spremljanja najnovejših standardov in tehnologij.

Priporočila za uspešno načrtovanje kuhinjskega prezračevanja v pasivni hiši:

1. Sodelujte s strokovnjakom za pasivno gradnjo, ki razume zrakotesnost in dinamiko zraka.
2. Prilagodite sistem navadam in potrebam uporabnikov – ni univerzalne rešitve.
3. Izberite certificirano opremo, ki dokazano deluje v pogojih pasivne gradnje.
4. Zagotovite sproten nadzor nad izvedbo, da se preprečijo kasnejši dragi popravki.

S tem pristopom zagotovimo, da kuhinjsko prezračevanje ne bo šibka točka objekta, temveč bo podpiralo celoten koncept pasivne hiše – energetsko učinkovito, tiho in udobno.

6. Prihodnost kuhinjskega prezračevanja

Tehnologija prezračevanja napreduje z izjemno hitrostjo, kar pomeni, da bodo prihodnje rešitve še bolj učinkovite, tihe in pametne.
Kombinacija naprednih senzorjev, umetne inteligence in integracije z drugimi sistemi v hiši bo kuhinjsko prezračevanje spremenila v povsem avtomatiziran proces, ki bo deloval skoraj nevidno, a izjemno učinkovito.

Recirkulacijske nape nove generacije

V prihodnjih letih lahko pričakujemo recirkulacijske nape, ki bodo opremljene z:

• Integriranimi senzorji za kakovost zraka – merjenje koncentracije vlage, delcev PM2,5, VOC (hlapnih organskih spojin) in CO₂.
• Samodejno prilagoditvijo moči – napa bo sama zaznala intenzivnost kuhanja in temu ustrezno povečala ali zmanjšala pretok.
• Filtri nove generacije – regenerativni ogleni in keramični filtri, ki bodo učinkoviteje odstranjevali vonjave in trdne delce ter imeli daljšo življenjsko dobo.
• Zmanjšano porabo energije – optimizirani motorji z nizko porabo (energijski razred A+++).

Povezava z osrednjim prezračevalnim sistemom

Namesto da bi napa delovala kot ločen element, bo prihodnost prinesla povezane sisteme:

• Napa bo komunicirala s centralnim prezračevalnim sistemom (rekuperatorjem) preko pametnega krmilnika.
• Prezračevalni sistem bo samodejno povečal odvod zraka iz kuhinje, ko bo napa zaznala povečano raven vlage ali vonjav.
• Vračanje toplote bo ostalo maksimalno učinkovito, saj bo pretok prilagojen trenutnim potrebam, ne pa stalno nastavljen na maksimum.

Umetna inteligenca in napovedno delovanje

Vloga umetne inteligence (AI) bo v prihodnjih letih ključna:

• Sistem bo analiziral navade uporabnikov in se prilagodil – na primer vedel bo, kdaj običajno kuhate, in bo pravočasno pripravil optimalne pretoke.
• AI bo povezala podatke iz senzorjev po celotni hiši in optimizirala pretoke zraka za ves objekt, ne le za kuhinjo.
• Predvideno bo vzdrževanje – sistem vas bo pravočasno opozoril, kdaj je potrebno čiščenje filtrov ali servis.

Poudarek na tihem in estetskem oblikovanju

Sistemi bodo postajali še tišji in manj opazni:

• Integracija nap v kuhinjske omarice brez vidnih delov.
• Minimalističen dizajn brez kompromisa pri zmogljivosti.
• Zvočna izolacija motorjev in zračnih kanalov za tiho delovanje tudi pri višjih pretokih.

Prihodnost kuhinjskega prezračevanja v pasivnih hišah bo pomenila popolno sinergijo med energetsko učinkovitostjo, avtomatizacijo in udobjem bivanja.
Z usklajenim delovanjem recirkulacijske nape, centralnega prezračevalnega sistema in umetne inteligence bodo izginile težave, kot so toplotne izgube, podtlak ali ročno prilagajanje nastavitev.
Namesto tega bo prezračevanje postalo pametno, prilagodljivo in skoraj nevidno, kar bo omogočilo, da se stanovalci osredotočijo le na uživanje v svojem domu.

Zaključek: Rešitev za čisto in energetsko učinkovito kuhinjo

V pasivni hiši kuhinjska napa ni le pripomoček za odvajanje vonjav, temveč ključni del celotnega prezračevalnega in energetskega sistema. Klasične nape z odvodom zraka na prosto povzročajo številne težave – od toplotnih izgub in podtlaka do zmanjšanja zrakotesnosti, kar lahko dolgoročno vodi v kondenzacijo, plesen in poškodbe konstrukcije.

Pravilna rešitev temelji na treh ključnih stebrih:

1. Recirkulacijska napa z aktivnim oglenim filtrom – učinkovito odstrani maščobe in nevtralizira vonjave brez izgube toplote in brez podtlaka.
2. Okrepljen odvod prek centralnega prezračevalnega sistema – 80–120 m³/h za učinkovito odstranjevanje vlage in vonjav ob hkratni rekuperaciji toplote.
3. Strokovno načrtovanje in usklajevanje vseh sistemov – le tako zagotovimo brezhibno delovanje, energetsko učinkovitost in trajnost hiše.

Zakaj je to pomembno za investitorja?

• Zmanjšani stroški ogrevanja in hlajenja skozi celotno življenjsko dobo objekta,
• Zagotovljena zrakotesnost in preprečitev skritih poškodb konstrukcije,
• Najvišja raven bivalnega udobja brez kompromisov pri kakovosti zraka,
• Tiho, avtomatizirano in higiensko varno delovanje.

❗ Napačna izbira kuhinjske nape v pasivni hiši ne pomeni le slabše uporabniške izkušnje – lahko povzroči drage sanacije, poslabša energetsko bilanco in ogrozi doseganje standarda pasivne gradnje.

✅ Če želite, da bo vaša kuhinja v pasivni hiši brez kompromisov udobna, učinkovita in trajna, poskrbite, da bo prezračevanje zasnovano celostno in strokovno – od prvih izračunov do izbire opreme in nadzora izvedbe.

Kako vam lahko pomagamo?

Če vas zanima naša ponudba, nas lahko kontaktirate preko spodnjega obrazca in se prijavite na brezplačen sestanek, kjer se bomo lahko podrobneje pogovorili o vaših željah in opcijah za kvalitetno in predvidljivo realizacijo vaše pasivne hiše.

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije: