Zakaj energetska prenova brez potresne varnosti ni dovolj?

V Sloveniji energetska sanacija stavb postaja vse bolj priljubljena in podprta z javnimi subvencijami. Eko sklad ponuja številne finančne spodbude za izboljšanje izolacije, zamenjavo oken ter druge ukrepe, ki zmanjšujejo porabo energije. Vse to pripomore k izboljšanju bivalnih pogojev, zmanjševanju stroškov ogrevanja in ohlajevanja, pa tudi k zmanjšanju emisij CO₂. A kljub temu obstaja resna vrzel v tem pristopu: energetska sanacija se izvaja tudi na stavbah, ki so potresno neustrezne, kar predstavlja veliko nevarnost za prebivalce.

Kot je v intervjuju za MMC RTV Slovenija opozoril inženir Andrej Pogačnik, bi morali nujno povezati energetsko prenovo s potresno sanacijo, saj brez zagotovitve potresne varnosti nobena prenova ni popolna. Če pride do potresa, potresno ogrožena stavba lahko utrpi hude poškodbe ali se zruši, ne glede na to, kako učinkovita je njena energetska prenova.

Slovenija – potresno ogrožena dežela

Slovenija leži na potresno aktivnem območju, kar pomeni, da je velika verjetnost, da bomo v prihodnosti doživeli potres. Zgodovinski zapisi kažejo, da so močni potresi v preteklosti že prizadeli naše kraje, na primer potres leta 1895, ki je porušil velik del Ljubljane. Če bi se podoben potres zgodil danes, bi zaradi večje urbanizacije in večjega števila prebivalcev povzročil še večjo škodo.

Raziskave, izvedene v okviru projekta Seizmični stresni test stavbnega fonda Republike Slovenije (2020–2050), kažejo, da med 6 in 15 odstotkov prebivalcev Slovenije živi v potresno ogroženih stavbah. To pomeni, da je ogroženih med 130.000 in 300.000 ljudi, ki so v nevarnosti, če bi prišlo do potresa. V Ljubljani je situacija še posebej zaskrbljujoča, saj je tam približno 360 višjih stavb, med katerimi je 15 stolpnic, ki veljajo za izjemno nevarne. Če bi prišlo do potresa, bi lahko te stolpnice utrpele hude poškodbe ali se celo zrušile, kar bi povzročilo številne žrtve in veliko materialno škodo.

Energetska sanacija brez potresne varnosti – napačna prioriteta?

Energetska sanacija stavb je pogosto omejena na zunanjo prenovo, kot je dodajanje toplotne izolacije in namestitev nove fasade. To je pomembno za izboljšanje energetske učinkovitosti, vendar lahko vodi do lažnega občutka varnosti. Stare stavbe, ki so potresno neustrezne, kljub novi fasadi in izolaciji ostajajo nevarne. Ob močnem potresu lahko takšne stavbe utrpijo hude poškodbe ali se celo zrušijo, pri čemer vsa naložena sredstva za energetsko sanacijo postanejo nepomembna.

V intervjuju za MMC RTV Slovenija je Pogačnik opozoril: »To je neverjetna napaka, ki jo je naredil zakonodajalec oz. odločevalec, ki je verjetno padel pod vpliv določenih evropskih okoljskih lobijev, ki hitijo s tem, da bodo s fasadami varčevali z energijo.« Kljub milijonom evrov, namenjenim energetski sanaciji, za potresno varnost ni enake podpore, kar je po njegovih besedah velika napaka. »Zagotavljanje varnega bivanja bi moralo biti prioriteta, pomembnejše od energetskega prihranka z novimi fasadami,« je dodal Pogačnik.

Ozaveščanje prebivalcev o nevarnostih potresov

Ena izmed ključnih težav, s katero se soočamo, je pomanjkanje ozaveščenosti med prebivalci o tveganjih, povezanih z življenjem v potresno neustreznih stavbah. Potresna varnost ni vidna vsakodnevno, zato se mnogi ne zavedajo, kako nevarne so stare stavbe, še posebej tiste, ki so bile zgrajene pred uvedbo sodobnih potresnih predpisov leta 1981.

Medtem ko je energetska sanacija neposredno povezana z nižjimi stroški za ogrevanje in hlajenje ter izboljšanjem bivalnega udobja, je potresna varnost pogosto abstrakten pojem – dokler ne pride do katastrofe. Potrebno je povečati ozaveščanje o tem, kako pomembno je potresno utrditi stavbe in kakšne so dolgoročne koristi tega, tako z vidika varnosti kot tudi finančnih prihrankov pri preprečevanju škode.

Potresna sanacija kot predpogoj za energetsko prenovo – nujna sprememba zakonodaje

Pomemben korak k bolj celostni sanaciji stavb bi bila sprememba zakonodaje. Trenutno zakonodaja omogoča, da lastniki nepremičnin pridobijo subvencije za energetske prenove, ne da bi morali pred tem preveriti potresno varnost stavbe. To pomeni, da lahko lastniki vlagajo sredstva v izboljšanje energetske učinkovitosti, medtem ko stavba ostaja potresno nevarna.

Predlagana sprememba zakonodaje bi morala vključevati zahtevo, da se pred odobritvijo subvencij za energetsko sanacijo izvede ocena potresne varnosti stavbe. Če se ugotovi, da stavba ni potresno ustrezna, bi morala potresna sanacija imeti prednost. Na ta način bi zagotovili, da so sredstva, namenjena sanaciji, dolgoročno koristna in da prispevajo k varnosti prebivalcev.

Nujnost akcijskega načrta in konkretni ukrepi

Da bi učinkovito pristopili k potresni sanaciji stavb, je nujno sprejeti celovit akcijski načrt, ki bo določil jasne prioritete in ukrepe. Trenutno je stanje takšno, da se kljub opozorilom strokovnjakov, kot je Pogačnik, ukrepi izvajajo prepočasi. Akcijski načrt bi moral vsebovati naslednje korake:

1. Prednostna sanacija javnih stavb – predvsem šol, vrtcev, bolnišnic in drugih objektov, kjer se zadržujejo velike skupine ljudi. Ti objekti morajo biti med prvimi na seznamu za potresno utrditev, saj bi v primeru potresa tu lahko prišlo do največ žrtev.
2. Popis potresno ogroženih stavb – potrebna je natančna evidenca vseh stavb, ki so potresno ogrožene, z jasno določenimi prioritetami glede njihove sanacije.
3. Pospešitev pridobivanja gradbenih dovoljenj – sanacije se pogosto zavlečejo zaradi birokratskih ovir. Upravne postopke bi bilo treba skrajšati, da bi lastniki lažje in hitreje začeli s potrebnimi deli.
4. Spodbude za lastnike stanovanjskih objektov – poleg javnih stavb bi morali tudi zasebni lastniki imeti dostop do ugodnih posojil ali nepovratnih sredstev, ki bi jim omogočila izvedbo potrebne sanacije.

Povezovanje strok – interdisciplinarno sodelovanje za uspešno sanacijo

Sanacija stavb je kompleksen proces, ki zahteva sodelovanje različnih strokovnjakov. Gradbeni inženirji, arhitekti, energetski strokovnjaki ter lokalne oblasti bi morali delovati usklajeno, da bi zagotovili celosten pristop k sanaciji. Multidisciplinarna ekipa lahko pripravi celovit načrt, ki vključuje tako energetsko kot potresno prenovo, kar bi zagotovilo, da je stavba ne le energetsko učinkovita, temveč tudi varna pred potresi.

Takšen celosten pristop bi omogočil, da se sanacija izvede na način, ki ne ogroža varnosti prebivalcev in hkrati zagotavlja dolgoročne prihranke pri stroških energije. Povezovanje strok bi tudi omogočilo hitrejše izvajanje sanacijskih projektov ter boljše koordinirane akcije pri prenovi večjih stanovanjskih objektov, kjer je potreben dogovor med številnimi lastniki.

Inovativne tehnologije in materiali – prihodnost sanacije stavb

Napredek v gradbeni industriji prinaša nove tehnologije in materiale, ki omogočajo bolj učinkovito potresno in energetsko sanacijo. Inovacije, kot so ojačane armiranobetonske stene, kompozitni materiali in nove metode izolacije, omogočajo, da se sanacija izvaja hitreje in z manjšimi stroški.

Država bi lahko uvedla dodatne spodbude za uporabo teh inovativnih tehnologij, s čimer bi še pospešili izvedbo sanacij. To bi lahko bil tudi način za krepitev gradbene industrije v Sloveniji, ki bi tako postala vodilna na področju potresno in energetsko varne gradnje v regiji.

Primeri dobre prakse iz tujine – kaj se lahko naučimo od drugih držav?

Države, kot so Japonska, Čile in Nova Zelandija, so zaradi svoje geografske lege razvile izjemno napredne standarde za potresno varnost. Tam se potresna sanacija obravnava kot prednostna naloga in pogosto vključuje subvencije, ki spodbujajo lastnike, da svoje stavbe potresno utrdijo.

Na Japonskem se na primer potresno sanacijo subvencionira v okviru širših ukrepov za zaščito prebivalstva. Slovenski sistem sanacij bi lahko posnemal te prakse, tako da bi uvedli posebne subvencije za potresno varnost in spodbudili lastnike stavb k celostni sanaciji. Tudi v drugih državah, kjer je potresna varnost prioriteta, vidimo, da so stroški preventivnih ukrepov bistveno nižji od stroškov popotresne obnove.

Finančne spodbude in sklad za potresno sanacijo

V Sloveniji trenutno ni sistematične finančne spodbude za potresno sanacijo. Energetska sanacija je močno subvencionirana, medtem ko je potresna sanacija prepuščena posameznikom in njihovim finančnim zmožnostim. Da bi to spremenili, bi lahko ustanovili poseben sklad za potresno sanacijo, ki bi deloval v sodelovanju z Eko skladom.

Tak sklad bi lahko financiral projekte, pri katerih bi se potresna in energetska sanacija izvajali hkrati. To bi zmanjšalo finančne obremenitve za lastnike stavb, ki pogosto nimajo dovolj sredstev za celovito sanacijo. Prav tako bi lahko država uvedla ugodne kredite ali nepovratna sredstva za tiste lastnike, ki si ne morejo privoščiti celotne sanacije.

Potresna sanacija kot ekološka prioriteta – trajnostna gradnja za prihodnost

Potresna sanacija ni pomembna le z vidika varnosti, ampak ima tudi pomemben ekološki vidik. Ob uničenju stavb zaradi potresa se ustvarja ogromna količina gradbenih odpadkov, poraba energije za popotresno obnovo pa je zelo velika. Če bi stavbe pred potresom potresno utrdili, bi zmanjšali tveganje za njihovo uničenje in tako zmanjšali vpliv na okolje.

Gradbeni sektor prispeva pomemben delež k emisijam CO₂, zato je pomembno, da se gradbeni odpadki čim bolj zmanjšajo. Potresna sanacija, ki preprečuje uničenje stavb, prispeva k trajnostnemu razvoju in hkrati zagotavlja dolgoročno varnost prebivalcev.

Zavarovanje nepremičnin – pomemben del upravljanja tveganj

Poleg sanacije bi se morali lastniki stavb zavedati tudi pomena zavarovanja svojih nepremičnin proti potresu. Trenutno je potresno zavarovanje pogosto ločen produkt, ki ga mnogi lastniki zanemarijo. Če bi bilo zavarovanje pred potresi bolj dostopno ali celo obvezno, bi to spodbudilo več lastnikov, da bi sanirali svoje stavbe in se ustrezno zaščitili pred finančnimi izgubami v primeru potresa.

Zavarovalnice bi lahko uvedle dodatne spodbude za tiste lastnike, ki svoje stavbe potresno utrdijo, saj bi s tem zmanjšali tveganje za velike izplačane odškodnine po potresu.

Vizija prihodnosti – kako bi celostna sanacija spremenila našo realnost?

Če bi v Sloveniji vzpostavili sistem celostne potresne in energetske sanacije, bi to dolgoročno prineslo pomembne koristi. Predstavljajmo si, kako bi izgledala naša prihodnost:

1. Dolgožive stavbe – Potresno in energetsko sanirane stavbe bi imele daljšo življenjsko dobo in nižje vzdrževalne stroške, kar bi pomenilo večjo vrednost nepremičnin in manj finančnih bremen za lastnike.
2. Večja varnost prebivalcev – Potresno utrjene stavbe bi ob morebitnem potresu zmanjšale število žrtev in materialno škodo, s čimer bi Slovenija postala varnejša država.
3. Ekonomske koristi – Celostna sanacija bi zmanjšala stroške popotresne obnove, povečala vrednost nepremičnin in spodbudila razvoj gradbene industrije, kar bi dolgoročno pozitivno vplivalo na gospodarstvo.

Zaključek: Celosten pristop k prenovi stavb – varnost in učinkovitost gresta z roko v roki

Celosten pristop, ki združuje potresno in energetsko sanacijo, je ključnega pomena za dolgoročno varnost prebivalcev in trajnostno rabo energetskih virov. Slovenija se nahaja na potresno aktivnem območju, kar pomeni, da potresna varnost ne sme biti zanemarjena, ko govorimo o prenovi stavb.

Sprejeti moramo ukrepe, ki bodo potresno varnost postavili kot prednostno nalogo, tako v zakonodaji kot v praksi. Energetska sanacija brez zagotovitve potresne varnosti ni celovita in ne zagotavlja dolgoročne varnosti. Le tako bomo lahko zagotovili, da sredstva, namenjena za prenovo, prinašajo resnične koristi na področju varnosti, trajnosti in energetske učinkovitosti.

Izvajanje potresnih in energetskih sanacij hkrati bo pripomoglo k varni, trajnostni prihodnosti za vse prebivalce Slovenije.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Kako vam lahko pomagamo?

Če vas zanima naša ponudba, nas lahko kontaktirate preko spodnjega obrazca in se prijavite na brezplačen sestanek, kjer se bomo lahko podrobneje pogovorili o vaših željah in opcijah za kvalitetno in predvidljivo realizacijo vaše pasivne hiše.

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije: