Predstavitev tehnične smernice TSG-1-004:2022

V skladu z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) morajo države članice EU zagotoviti, da se vse nove stavbe zgradijo kot skoraj nič-energijske stavbe (sNES) do konca leta 2020, javne stavbe pa že do konca leta 2018. Poleg tega morajo države članice spodbujati prenovo obstoječih stavb v smeri povečanja njihove energetske učinkovitosti.

V Sloveniji je bila 5. junija 2022 sprejeta nova zakonodaja na področju učinkovite rabe energije v stavbah, ki nadomešča prejšnji pravilnik iz leta 2010. Gre za Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES-3), ki določa minimalne zahteve za energijsko učinkovitost novih in obstoječih stavb ter njihovih tehničnih sistemov, ter za Tehnično smernico za graditev TSG-1-004:2022 Učinkovita raba energije v stavbah (TSG-1-004:2022), ki podrobneje opredeljuje metodologijo izračuna potrebne toplote za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, potrebne električne energije za razsvetljavo in delovanje tehničnih sistemov ter primarne energije in emisij CO2 za celotno stavbo.

Cilj tega članka je predstaviti glavne novosti in značilnosti tehnične smernice TSG-1-004:2022, ki je ključni dokument za načrtovanje, gradnjo in prenovo energetsko učinkovitih stavb v Sloveniji.

Glavne novosti in značilnosti TSG-1-004:2022

Tehnična smernica TSG-1-004:2022 je bila pripravljena na podlagi evropskih standardov serije EN ISO 52000, ki so bili sprejeti leta 2017 in predstavljajo skupen okvir za ocenjevanje energetske učinkovitosti stavb na ravni EU. Smernica je sestavljena iz štirih delov:

  • Del 1: Splošna določila
  • Del 2: Metodologija izračuna potrebne toplote za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje
  • Del 3: Metodologija izračuna potrebne električne energije za razsvetljavo in delovanje tehničnih sistemov
  • Del 4: Metodologija izračuna primarne energije in emisij CO2 za celotno stavbo

Nekatere od glavnih novosti in značilnosti TSG-1-004:2022 so:

  • Uvedba koncepta skoraj nič-energijske stavbe (sNES), ki je definirana kot stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, katere skoraj ničelno ali zelo nizko količino potrebne energije pokriva v veliki meri energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini.
  • Uvedba novih kazalnikov za ocenjevanje energetske učinkovitosti stavb, ki so skladni z evropskimi standardi. Ti kazalniki so: potrebna energija za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo (EPHND), potrebna električna energija za delovanje tehničnih sistemov (EEL), primarna energija (EP) in emisije CO2 (ECO2). Ti kazalniki se izračunajo za celotno stavbo na letni ravni in se izrazijo v kWh/m2a ali kgCO2/m2a. Poleg tega se uporablja tudi kazalnik rabe obnovljivih virov energije (ROVE), ki se izraža v odstotkih in pomeni delež energije iz obnovljivih virov v skupni potrebni energiji za delovanje stavbe.
  • Uvedba novih minimalnih zahtev za energetsko učinkovitost stavb, ki so odvisne od vrste stavbe, namembnosti, lege in starosti. Minimalne zahteve se nanašajo na potrebno energijo za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje ter na primarno energijo in emisije CO2 za celotno stavbo. Minimalne zahteve so določene tako, da zagotavljajo doseganje cilja skoraj nič-energijskih stavb do leta 2020 oziroma 2018 za javne stavbe. Minimalne zahteve se bodo postopoma zaostrile v skladu z napredkom tehnologije in trga.
  • Uvedba novih metodologij za izračun potrebne energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo ter potrebne električne energije za delovanje tehničnih sistemov. Metodologije temeljijo na uravnoteženem pristopu med toplotnimi lastnostmi ovoja stavbe, učinkovitostjo tehničnih sistemov in vplivom notranjih in zunanjih dejavnikov na ravnovesje toplote v stavbi. Metodologije upoštevajo tudi različne klimatske cone v Sloveniji ter možnost uporabe pasivnih strategij za zmanjšanje potreb po ogrevanju in hlajenju, kot so sončna dobitka, senčenje, nočno prezračevanje itd.
  • Uvedba nove metodologije za izračun primarne energije in emisij CO2 za celotno stavbo. Metodologija temelji na uporabi koeficientov pretvorbe primarne energije in emisij CO2 za različne vire energije, ki so določeni na nacionalni ravni. Koeficienti pretvorbe upoštevajo povprečno učinkovitost proizvodnje, prenosa in distribucije energije ter povprečno strukturo oskrbe z energijo v Sloveniji. Metodologija omogoča tudi upoštevanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini ter njeno odbitje od skupne potrebne energije za delovanje stavbe.

Tehnična smernica TSG-1-004:2022 predstavlja pomemben korak pri prehodu na trajnostno gradnjo stavb v Sloveniji. Smernica uvaja nove standarde, kazalnike in metodologije za ocenjevanje energetske učinkovitosti stavb ter določa minimalne zahteve za doseganje cilja skoraj nič-energijskih stavb do leta 2020 oziroma 2018 za javne stavbe. Smernica je namenjena vsem deležnikom, ki so vključeni v proces načrtovanja, gradnje in prenove stavb, kot so investitorji, projektanti, izvajalci, nadzorniki, upravljavci in uporabniki. Smernica je tudi podlaga za izdajanje energetskih izkaznic stavb ter za določanje višine finančnih spodbud za energetsko prenovo stavb.

Uporaba tehnične smernice TSG-1-004:2022 bo prispevala k zmanjšanju porabe energije in emisij CO2 v stavbnem sektorju ter k povečanju rabe energije iz obnovljivih virov. S tem bo Slovenija sledila evropskim in nacionalnim ciljem na področju podnebnih sprememb in energetske politike ter izboljšala kakovost bivanja in delovanja v stavbah.

Tukaj je nekaj primerov U-vrednosti za različne elemente toplotnega ovoja stavbe glede na novo tehnično smernico TSG-1-004:2022:

  • Za zunanje stene je U-vrednost odvisna od vrste stavbe (stanovanjska ali nestanovanjska), njene namembnosti (bivalna ali delovna) in njene lokacije (območje A, B ali C). Na primer, za stanovanjsko stavbo z bivalno namembnostjo na območju A je U-vrednost 0,20 W/(m2K), za nestanovanjsko stavbo z delovno namembnostjo na območju C pa je U-vrednost 0,25 W/(m2K).
  • Za okna in vrata je U-vrednost odvisna od vrste stavbe (stanovanjska ali nestanovanjska), njene namembnosti (bivalna ali delovna) in njene lokacije (območje A, B ali C). Na primer, za stanovanjsko stavbo z bivalno namembnostjo na območju A je U-vrednost 0,90 W/(m2K), za nestanovanjsko stavbo z delovno namembnostjo na območju C pa je U-vrednost 1,10 W/(m2K).
  • Za strehe in tla je U-vrednost odvisna od vrste stavbe (stanovanjska ali nestanovanjska), njene namembnosti (bivalna ali delovna) in njene lokacije (območje A, B ali C). Na primer, za stanovanjsko stavbo z bivalno namembnostjo na območju A je U-vrednost 0,15 W/(m2K), za nestanovanjsko stavbo z delovno namembnostjo na območju C pa je U-vrednost 0,20 W/(m2K).
  • Za toplotne mostove je U-vrednost odvisna od vrste stavbe (stanovanjska ali nestanovanjska), njene namembnosti (bivalna ali delovna) in njene lokacije (območje A, B ali C). Na primer, za stanovanjsko stavbo z bivalno namembnostjo na območju A je U-vrednost 0,05 W/(mK), za nestanovanjsko stavbo z delovno namembnostjo na območju C pa je U-vrednost 0,07 W/(mK).

Kaj predstavljajo območja A, B, C?

Območja A, B in C so podnebna območja Slovenije, ki so določena glede na povprečno letno temperaturo zraka in število stopnje dni. Območja so naslednja:

  • Območje A: obalno področje in del Vipavske doline z najnižjo povprečno letno temperaturo zraka 12 °C in najnižjim številom stopnje dni 1.500.
  • Območje B: osrednje in jugovzhodno področje Slovenije z povprečno letno temperaturo zraka med 9 °C in 12 °C in številom stopnje dni med 1.500 in 2.500.
  • Območje C: severno in visokogorsko področje Slovenije z najnižjo povprečno letno temperaturo zraka 9 °C in najvišjim številom stopnje dni 2.500.

Območja A, B in C vplivajo na zahteve za energetsko učinkovitost stavb, saj se razlikujejo glede na potrebe po ogrevanju in hlajenju stavb. Na splošno velja, da so zahteve za U-vrednosti nižje na območju A kot na območju C.

Razlika med staro TSG-1-004:2010 in novo tehnično smernico je v tem, da nova smernica TSG-1-004:2022:

  • temelji na novih evropskih standardih serije EN ISO 52000, ki so bili sprejeti leta 2017 in predstavljajo skupen okvir za ocenjevanje energetske učinkovitosti stavb na ravni EU;
  • uvaja koncept skoraj nič-energijske stavbe (sNES), ki je definirana kot stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, katere skoraj ničelno ali zelo nizko količino potrebne energije pokriva v veliki meri energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini;
  • uvaja nove kazalnike za ocenjevanje energetske učinkovitosti stavb, ki so: potrebna energija za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo (EPHND), potrebna električna energija za delovanje tehničnih sistemov (EEL), primarna energija (EP) in emisije CO2 (ECO2);
  • uvaja nove minimalne zahteve za energetsko učinkovitost stavb, ki so odvisne od vrste stavbe, namembnosti, lege in starosti ter zagotavljajo doseganje cilja skoraj nič-energijskih stavb do leta 2020 oziroma 2018 za javne stavbe;
  • uvaja nove metodologije za izračun potrebne energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo ter potrebne električne energije za delovanje tehničnih sistemov, ki temeljijo na uravnoteženem pristopu med toplotnimi lastnostmi ovoja stavbe, učinkovitostjo tehničnih sistemov in vplivom notranjih in zunanjih dejavnikov na ravnovesje toplote v stavbi;
  • uvaja novo metodologijo za izračun primarne energije in emisij CO2 za celotno stavbo, ki temelji na uporabi koeficientov pretvorbe primarne energije in emisij CO2 za različne vire energije, ki so določeni na nacionalni ravni in upoštevajo povprečno učinkovitost proizvodnje, prenosa in distribucije energije ter povprečno strukturo oskrbe z energijo v Sloveniji. Metodologija omogoča tudi upoštevanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini ter njeno odbitje od skupne potrebne energije za delovanje stavbe.

Razlika v zahtevani izolativnosti posameznih konstrukcij med staro TSG-1-004:2010 in novo tehnično smernico TSG-1-004:2022:

  • Za zunanje stene je zahtevana izolativnost konstrukcij nižja v novi tehnični smernici TSG-1-004:2022 kot v stari tehnični smernici TSG-1-004:2010. Na primer, za stanovanjsko stavbo z bivalno namembnostjo na območju A je U-vrednost 0,20 W/(m2K) po novi tehnični smernici in 0,28 W/(m2K) po stari tehnični smernici.
  • Za okna in vrata je zahtevana izolativnost konstrukcij nižja v novi tehnični smernici TSG-1-004:2022 kot v stari tehnični smernici TSG-1-004:2010. Na primer, za stanovanjsko stavbo z bivalno namembnostjo na območju A je U-vrednost 0,90 W/(m2K) po novi tehnični smernici in 1,40 W/(m2K) po stari tehnični smernici.
  • Za strehe in tla je zahtevana izolativnost konstrukcij nižja v novi tehnični smernici TSG-1-004:2022 kot v stari tehnični smernici TSG-1-004:2010. Na primer, za stanovanjsko stavbo z bivalno namembnostjo na območju A je U-vrednost 0,15 W/(m2K) po novi tehnični smernici in 0,20 W/(m2K) po stari tehnični smernici.
  • Za toplotne mostove je zahtevana izolativnost konstrukcij nižja v novi tehnični smernici TSG-1-004:2022 kot v stari tehnični smernici TSG-1-004:2010. Na primer, za stanovanjsko stavbo z bivalno namembnostjo na območju A je U-vrednost 0,05 W/(mK) po novi tehnični smernici in 0,08 W/(mK) po stari tehnični smernici.

Nova tehnična smernica TSG-1-004:2022 postavlja strožje zahteve za izolativnost konstrukcij kot stara tehnična smernica TSG-1-004:2010, s čimer se zmanjšujejo toplotne izgube stavb in povečuje njihova energetska učinkovitost

Termična masa objektov v novi tehnični smernici

Nova tehnična smernica TSG-1-004:2022 upošteva termično maso objektov pri izračunu rabe energije za ogrevanje in hlajenje stavb.

Nova tehnična smernica TSG-1-004:2022 podaja dve metodi za upoštevanje termične mase objektov:

  • Metoda A: uporaba faktorja termične mase (FTM), ki je odvisen od vrste stavbe (stanovanjska ali nestanovanjska), njene namembnosti (bivalna ali delovna) in njene lokacije (območje A, B ali C). FTM je količnik, s katerim se pomnoži raba energije za ogrevanje in hlajenje stavbe, ki je izračunana brez upoštevanja termične mase. FTM je manjši od 1 za stavbe z visoko termično maso in večji od 1 za stavbe z nizko termično maso.
  • Metoda B: uporaba dinamičnega izračuna rabe energije za ogrevanje in hlajenje stavbe, ki upošteva termično maso objektov in njihovo odzivnost na spremembe temperature. Ta metoda je bolj natančna, vendar tudi bolj zahtevna od metode A.

Nova tehnična smernica TSG-1-004:2022 daje prednost metodi B, vendar dovoljuje tudi uporabo metode A pod določenimi pogoji

Nova tehnična smernica TSG-1-004:2022 predstavlja pomemben korak k doseganju ciljev trajnostne gradnje in zmanjševanju porabe energije v stavbah. S tem prispeva k varovanju okolja, zniževanju stroškov za ogrevanje in hlajenje ter izboljšanju bivalnega udobja. Upamo, da bo ta smernica spodbudila k inovativnim in kakovostnim rešitvam pri načrtovanju in gradnji energetsko učinkovitih stavb v Sloveniji.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Kako vam lahko pomagamo?

Prosimo izpolnite spodnja polja. V najkrajšem času vas bomo kontaktirali in pomagali pri realizaciji vašega projekta ali pa vam s svetovanjem in nasvetom pomagamo najti pravo rešitev.

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije: