Ali v pasivni hiši res ne smeš odpirati oken?

Ne. V pasivni hiši lahko normalno odpiramo okna – še posebej poleti za nočno hlajenje ali kadar želimo prepih. Razlika je v tem, da za svež in zdrav zrak nismo več odvisni od odpiranja oken, ker za stalno prezračevanje skrbi sistem z rekuperacijo toplote.

Ali je pasivna hiša bistveno dražja od nizkoenergijske hiše?

Pri dobro zasnovanem projektu je pasivna hiša običajno le nekaj odstotkov dražja od kakovostne nizkoenergijske hiše (okvirno 5–10 %). Razlika nastane zaradi boljše izolacije, kvalitetnejših oken, prezračevanja z rekuperacijo in bolj zahtevnega projektiranja, se pa ta investicija povrne skozi bistveno nižje obratovalne stroške in višjo dolgoročno vrednost hiše.

Ali se pasivna hiša poleti pregreva, ker ima toliko izolacije?

Pregrevanje ni posledica izolacije, ampak slabe zasnove: pomanjkanja zunanjih senčil, prevelikih zasteklitev na jugu in zahodu ter premalo termične mase. Pravilno zasnovana pasivna hiša z zunanjimi senčili, zadostno termično maso in nočnim hlajenjem ostane poleti prijetno hladna tudi brez klimatske naprave.

Ali je pasivna hiša pozimi hladna, ker skoraj ne ogrevamo?

Ne. Standard pasivne hiše je definiran pri normalni notranji temperaturi okoli 20 °C. Pasivna hiša ni hladna, temveč potrebuje veliko manj energije za vzdrževanje iste temperature, ker ima odličen toplotni ovoj, dobro zrakotesnost in izkorišča sončne dobitke ter notranje vire toplote.

Ali mora biti pasivna hiša nujno lesena?

Ne. Pasivna hiša je energijski standard, ne pa gradbeni sistem. Lahko je lesena, masivna betonska (npr. z ICF sistemom TermoLOGiK) ali kombinirana. V našem podnebju ima masivna pasivna hiša z dovolj termične mase pomembno prednost pri termični stabilnosti in udobju.

Ali pasivna hiša res ne potrebuje sistema ogrevanja?

Pasivna hiša še vedno potrebuje ogrevanje, le da je sistem manjši, enostavnejši in deluje na nizkotemperaturnem režimu. Ker je potrebne zelo malo energije, pogosto zadostuje manjša toplotna črpalka, talno gretje, aktivacija betona ali kombinacija z ogrevanjem preko prezračevalnega sistema.

Ali lahko pasivno hišo načrtuje vsak arhitekt, pasivnost pa uredimo kasneje?

To je ena najdražjih napak. Pasivna hiša ni nekaj, kar dodamo na koncu z več izolacije, ampak mora biti tako zasnovana od prve skice dalje: orientacija, volumen, zasteklitve, senčenje, termična masa, detajli stikov in prezračevanje. Če arhitekt nima izkušenj s pasivnimi hišami, projekt pogosto ne doseže standarda ali pa je dosežen z dragimi in slabimi kompromisi.

Ali je življenje v pasivni hiši preveč tehnološko in zapleteno za uporabo?

Ne. Uporabnik v praksi upravlja predvsem želene temperature in po potrebi intenzivnost prezračevanja. Kakovostni sistemi so zasnovani za enostavno uporabo, podobno kot termostat. Komplikacije nastanejo predvsem, kadar je sistem napačno izbran, slabo izveden ali uporabniku nepojasnjen, ne zaradi pasivne hiše kot take.

Ali pasivna hiša "ne diha" in zato ni zdrava?

Stavbe ne dihajo – dihamo ljudje. Za zdravje je ključna stalna in kontrolirana izmenjava zraka. Pasivna hiša s prezračevanjem z rekuperacijo zagotavlja stalen dovod svežega, filtriranega zraka in odvod izrabljenega zraka, kar je v praksi veliko bolj zdravo kot občasno ročno zračenje v klasičnih hišah.

Ali prezračevanje z rekuperacijo povzroča hrup in prepih?

Pri pravilno projektiranem in izvedenem sistemu prezračevanje ne povzroča neprestanega hrupa ali prepiha. Naprave so zelo tihe, cevi pravilno dimenzionirane, dovodi zraka pa niso usmerjeni neposredno v ljudi. Uporabnik prezračevanje opazi predvsem po svežem zraku, ne po hrupu.

Ali v pasivni hiši hitreje nastane plesen, ker je vse zatesnjeno?

Plesen nastaja tam, kjer so toplotni mostovi, hladne površine in vlaga brez ustreznega prezračevanja. Pasivna hiša te težave sistematično odpravlja: z dobro izolacijo, odpravo toplotnih mostov, zrakotesnostjo in stalnim prezračevanjem. Če uporabimo še materiale, ki uravnavajo vlago, je tveganje za plesen bistveno manjše kot v povprečni klasični hiši.

Ali se pasivna hiša ne splača, ker bo tehnologija hitro zastarala?

Standard pasivne hiše temelji na fiziki (toplotni prenos, sončni dobitki, akumulacija v masi, zrakotesnost), ne na modnih trendih. Učinkovitost naprav se bo izboljševala, cene energije se bodo spreminjale, vendar bo dobro zasnovana pasivna hiša še dolgo nad povprečjem zahtev in odlično pripravljena na nove tehnologije, kot so fotovoltaika in baterije.

Študija fasad – Pasivna hiša B, Ljubljana

Pri projektu Pasivna hiša B v Ljubljani smo pripravili študijo različnih verzij fasade na ulični strani objekta. Na vizualizacijah preverjamo, kako se spreminja značaj hiše z različnimi kombinacijami materialov, barv in tekstur – od temnejših kovinskih oblog do kombinacije betona in lesa – ter kako na podobo vplivajo večerna osvetlitev, transparentne ograje in razmerje polnih ter zastekljenih površin.

Takšne študije so del našega poglobljenega, celostnega pristopa k razvoju projekta. Arhitekturo hiše, interier in zunanjo ureditev obravnavamo vzporedno in medsebojno usklajeno. Na ta način nastaja “digitalni dvojček” objekta: natančen tridimenzionalni model, v katerem lahko že pred začetkom gradnje preverimo prostorske odnose, svetlobo v interierju, zasebnost, pogled iz ulice ter končni vizualni vtis hiše v prostoru.

Rezultat je arhitekturno usklajen, energetsko učinkovit in za bivanje izjemno udoben objekt, pri katerem se estetske odločitve, tehnične rešitve in bivalno ugodje prepletajo v enotno celoto.

Več sli lahko preberete:

Začnite svojo pot do popolne Pasivne hiše

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Stopite v stik še danes

Kako vam lahko pomagamo?

Če vas zanima naša ponudba, nas lahko kontaktirate preko spodnjega obrazca in se prijavite na brezplačen sestanek, kjer se bomo lahko podrobneje pogovorili o vaših željah in opcijah za kvalitetno in predvidljivo realizacijo vaše pasivne hiše.