Celosten in interdisciplinaren pristop za doseganje visoke energetske učinkovitosti in bivalnega ugodja

Pasivna hiša je zgradba, ki porabi zelo malo energije za ogrevanje in hlajenje ter zagotavlja visoko stopnjo bivalnega ugodja in kakovosti zraka. Pasivna hiša je tudi okolju prijazna, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in porabo fosilnih goriv. Pasivna hiša je torej idealna rešitev za sodobno in trajnostno gradnjo.

Vendar pa pasivna hiša ni le rezultat uporabe določenih materialov ali komponent, ampak je predvsem rezultat pravilnega načrtovanja, projektiranja in izvedbe. Pasivna hiša zahteva celosten in interdisciplinaren pristop, ki vključuje sodelovanje različnih strokovnjakov, kot so arhitekti, statiki, gradbeni fiziki, projektanti strojnih inštalacij, projektanti elektro inštalacija, geomehaniki, izvajalci in nadzorniki.

V tem članku bomo predstavili nekatera ključna načela in vidike načrtovanja, projektiranja in izvedbe pasivne hiše. Obravnavali bomo naslednje teme:

• Optimalna zasnova strojnih inštalacij in sprotna analiza s PHPP programom
• Uskladitev vseh inštalacij s statiko in arhitekturo ter upoštevanje termične mase objekta
• Pomen vodilnega arhitekta
• Celosten pristop projekta interierja

Celostni pristop do izdelave projektne dokumentacije pasivnih hiš

Pasivna hiša je vrsta stavbe, ki zagotavlja visoko raven udobja in energetske učinkovitosti z minimalno porabo energije. Pasivna hiša izkorišča naravne vire, kot so sončna svetloba, toplota ljudi in naprav ter prezračevanje z vračanjem toplote, da zmanjša potrebo po aktivnem ogrevanju in hlajenju. Pasivna hiša porabi le do 15 kWh/m2 ali do 1,5 litra kurilnega olja na m2 ogrevane površine na leto, kar predstavlja od 80 do 90 % manjšo porabo energije od klasično grajenih hiš.

Pasivna hiša je tako sodobna in trajnostna oblika gradnje, ki ponuja številne prednosti za stanovalce in okolje. Da bi dosegli takšno raven energetske učinkovitosti, je potrebno upoštevati številne dejavnike pri načrtovanju in gradnji pasivnih hiš. Med njimi je ključnega pomena celostni pristop do izdelave projektne dokumentacije pasivnih hiš, ki upošteva specifične značilnosti vsake lokacije, želje in potrebe naročnika ter optimalno zasnovo objekta glede na PHPP energetsko bilanco.

PHPP (Passive House Planning Package) je računalniški program za izdelavo energetske bilance pasivnih hiš, ki omogoča natančno analizo in optimizacijo vseh relevantnih parametrov za pasivno gradnjo. PHPP upošteva podatke o klimi, orientaciji, obliki, konstrukciji, izolaciji, zrakotesnosti, oknih, prezračevanju, ogrevanju in hlajenju ter drugih elementih objekta ter izračuna njihov vpliv na porabo energije in udobje v stavbi.

Celostni pristop do izdelave projektne dokumentacije pasivnih hiš pomeni, da se za vsak objekt posebej analizirajo in optimizirajo naslednji elementi:

Orientacija: Pasivna hiša mora biti orientirana tako, da maksimalno izkoristi sončno energijo za ogrevanje in osvetlitev prostorov. Hkrati mora biti zaščitena pred prekomernim pregrevanjem poleti z ustreznimi senčili in prezračevanjem.

Postavitev oken: Okna morajo biti postavljena tako, da omogočajo zadostno naravno svetlobo in razgled, hkrati pa preprečujejo prevelike toplotne izgube pozimi in prevelike toplotne dobitke poleti. Okna morajo biti tudi kakovostna, zrakotesna in s trojnim zasteklitvijo.

Upoštevanje individualnih želj naročnika: Naročnik mora biti vključen v proces načrtovanja pasivne hiše, da se upoštevajo njegove želje glede velikosti, oblike, funkcionalnosti in estetike objekta. Naročnik mora biti tudi seznanjen s prednostmi in slabostmi različnih rešitev ter s stroški gradnje in vzdrževanja pasivne hiše.

Število oseb, ki bodo živele v hiši: Število oseb vpliva na potrebo po prostoru, opremi, sanitarnih napravah in prezračevanju. Večje število oseb pomeni tudi večjo notranjo toplotno obremenitev, ki jo je potrebno uravnavati s primernim prezračevanjem.

Materiali in komponente: Pasivna hiša mora biti grajena z materiali in komponentami visoke kvalitete in nizke toplotne prevodnosti. Pomembno je tudi uporabljati lokalne ali reciklirane materiale ter se izogibati škodljivim snovem za zdravje ljudi in okolja.

Sistemi prezračevanja: Pasivna hiša mora imeti ustrezen sistem prezračevanja z vračanjem toplote (rekuperacija), ki zagotavlja svež zrak v prostorih brez nepotrebnih toplotnih izgub ali dobitkov. Sistem prezračevanja mora biti prilagojen potrebam stanovalcev glede na kakovost zraka, vlago in temperaturo.

Pomen termične mase: Termična masa je sposobnost materialov absorbirati ali oddajati toploto. Termična masa pomaga uravnavati temperaturo v stavbi tako, da shranjuje toploto pozimi ali jo oddaja poleti. Termična masa lahko poveča udobje v pasivni hiši ter zmanjša potrebo po dodatnem ogrevanju ali hlajenju.

Sistemi nizkotemperaturnega ogrevanja in hlajenja: Pasivna hiša lahko uporablja sisteme nizkotemperaturnega ogrevanja ali hlajenja za dodatno uravnavanje temperature v stavbi. Ti sistemi delujejo z nižjo temperaturno razliko med virom toplote ali hladu (npr. talnim gretjem ali stropnim hlajenjem) ter notranjim zrakom kot klasični sistemi (npr. radiatorji ali klimatske naprave). Ti sistemi so bolj učinkoviti in prijazni do okolja.

Aktivacija betona: Aktivacija betona je tehnika za izkoriščanje termične mase betonskih konstrukcijskih elementov (stropov ali sten) za ogrevanje ali hlajenje prostorov. Aktivacija betona poteka tako, da se skozi betonske elemente speljejo cevi s toplo ali hladno vodo ter se tako prenaša toplota ali hlad med betonom in prostorom.

Vloga vodilnega arhitekta pri pasivni gradnji

Za uspešno izvedbo pasivne hiše je potrebno imeti vodilnega arhitekta, ki je vrhunski poznavalec zakonitosti gradnje, temeljito pozna PHPP program za izdelavo energetske bilance, pozna materiale in komponente ter ima aktivno povezavo z gradbišči. Vodilni arhitekt je odgovoren za celoten proces načrtovanja, projektiranja, nadzora in koordinacije pasivne hiše.

Njegove naloge so:

Analiza lokacije in potreb naročnika: Vodilni arhitekt mora opraviti analizo lokacije, kjer bo zgrajena pasivna hiša, ter upoštevati klimatske, geografske, urbanistične in druge značilnosti. Prav tako mora razumeti želje in potrebe naročnika glede velikosti, oblike, funkcionalnosti in estetike objekta ter mu svetovati najboljše rešitve.

Oblikovanje koncepta in idejne zasnove: Vodilni arhitekt mora oblikovati koncept in idejno zasnovo pasivne hiše, ki bo ustrezala lokaciji, naročniku in PHPP energetski bilanci. Pri tem mora upoštevati orientacijo, postavitev oken, materializacijo, konstrukcijo, prezračevanje in druge elemente pasivne gradnje.

Izdelava projektne dokumentacije: Vodilni arhitekt mora izdelati celotno projektno dokumentacijo za pasivno hišo, ki vključuje arhitekturni projekt, urbanistični projekt, elaborat energetske učinkovitosti, strojne instalacije, gradbene konstrukcije, elektro instalacije in druge potrebne projekte. Projektna dokumentacija mora biti skladna s standardi pasivne gradnje in zakonskimi predpisi¹.

Pridobivanje gradbenega dovoljenja: Vodilni arhitekt mora pridobiti gradbeno dovoljenje za pasivno hišo na podlagi projektne dokumentacije. Pri tem mora pridobiti tudi vsa potrebna mnenja in soglasja od pristojnih organov in služb.

Izbira izvajalcev in materialov: Vodilni arhitekt mora izbrati kvalificirane in izkušene izvajalce za gradnjo pasivne hiše ter jim zagotoviti ustrezno projektno dokumentacijo. Prav tako mora izbrati materiale in komponente visoke kvalitete in nizke toplotne prevodnosti, ki so primerni za pasivno gradnjo.

Nadzor gradnje in koordinacija: Vodilni arhitekt mora nadzorovati gradnjo pasivne hiše ter koordinirati delo med različnimi izvajalci. Pri tem mora preverjati skladnost gradnje s projektno dokumentacijo, standardi pasivne gradnje in zakonskimi predpisi. Posebno pozornost mora nameniti zrakotesnosti objekta, kakovosti izolacije, vgradnji oken in prezračevalne naprave ter drugim ključnim elementom pasivne hiše.

Prenos izkušenj nazaj v projekte: Vodilni arhitekt mora prenašati svoje izkušnje z gradbišč nazaj v svoje projekte ter se tako neprestano izobraževati in izpopolnjevati svoje znanje in veščine na področju pasivne gradnje. Na ta način lahko zagotavlja najboljše rezultate za svoje naročnike in prispeva k razvoju stroke.

Vodilni arhitekt je torej ključna oseba pri pasivni gradnji, saj ima celovit pogled na celoten proces od ideje do realizacije. Njegova vloga je pomembna za zagotavljanje optimalne energetske učinkovitosti, udobja in trajnosti pasivne hiše.

Optimalna zasnova strojnih inštalacij in sprotna analiza s PHPP programom

Strojne inštalacije so pomemben del pasivne hiše, saj skrbijo za osnovne človekove potrebe po vodi, zraku, toploti in drugih nujnostih. Strojne inštalacije v pasivni hiši vključujejo naslednja področja:

Vodovod: Vodovod mora zagotavljati zadostno količino in kakovost vode za sanitarno uporabo, kuhanje, pranje in druge namene. Vodovod mora biti zasnovan tako, da se preprečijo nepotrebne izgube vode in energije ter da se zagotovi varnost pred požarom, poplavo ali zamrzovanjem.

Kanalizacija: Kanalizacija mora odvajati odpadno vodo iz objekta do javnega kanalizacijskega omrežja ali lastne čistilne naprave. Kanalizacija mora biti zasnovana tako, da se preprečijo neprijetni vonji, zamašitve, povratni tokovi ali izlivi odpadne vode.

Prezračevanje: Prezračevanje mora zagotavljati svež zrak v prostorih brez nepotrebnih toplotnih izgub ali dobitkov. Prezračevanje mora biti prilagojeno potrebam stanovalcev glede na kakovost zraka, vlago in temperaturo. Prezračevanje mora biti izvedeno s sistemom prezračevanja z vračanjem toplote (rekuperacija), ki izkorišča odpadno toploto iz odvajanja zraka za predgrevanje svežega dovajanja zraka.

Ogrevanje in hlajenje: Ogrevanje in hlajenje morata zagotavljati ustrezno temperaturo v prostorih glede na letni čas in potrebe stanovalcev. Ogrevanje in hlajenje morata biti izvedena s sistemi nizkotemperaturnega ogrevanja ali hlajenja, ki delujejo z nižjo temperaturno razliko med virom toplote ali hladu (npr. talnim gretjem ali stropnim hlajenjem). Ti sistemi so bolj učinkoviti in prijazni do okolja.

Alternativni viri pridobivanja toplote: Alternativni viri pridobivanja toplote so tisti viri, ki ne temeljijo na fosilnih gorivih, ampak na obnovljivih virih energije, kot so sonce, zemlja, voda ali zrak. Alternativni viri pridobivanja toplote lahko vključujejo toplotne črpalke, sončne kolektorje, biomaso ali druge tehnologije.

Optimalna zasnova strojnih inštalacij pomeni, da se za vsak objekt posebej analizirajo in optimizirajo naslednji elementi:

Potrebe po energiji: Potrebe po energiji so odvisne od velikosti, oblike, orientacije, konstrukcije, izolacije, oken, prezračevanja, števila oseb in drugih dejavnikov objekta. Potrebe po energiji se lahko izračunajo s PHPP programom za izdelavo energetske bilance pasivnih hiš.

Izbira sistemov: Izbira sistemov je odvisna od potreb po energiji, razpoložljivosti virov energije, ekonomičnosti investicije in obratovanja ter okoljskih vidikov. Izbira sistemov mora biti usklajena s PHPP energetsko bilanco ter s standardi pasivne gradnje.

Dimenzioniranje sistemov: Dimenzioniranje sistemov je odvisno od izbire sistemov, potreb po energiji ter tehničnih karakteristik materialov in komponent. Dimenzioniranje sistemov mora zagotavljati zadostno zmogljivost in učinkovitost sistemov ter preprečevati prekomerno dimenzioniranje ali poddimenzioniranje.

Izvedba sistemov: Izvedba sistemov je odvisna od dimenzioniranja sistemov, projektne dokumentacije ter kvalitete materialov in komponent. Izvedba sistemov mora biti skladna s projektno dokumentacijo ter s standardi pasivne gradnje. Pri izvedbi sistemov je pomembno upoštevati tudi uskladitev med različnimi strojnimi instalacijami ter med strojnimi instalacijami in drugimi deli objekta (arhitektura, konstrukcija, elektro instalacije) ter preprečiti morebitna križanja ali konflikte.

Velikega pomena je tudi sprotna analiza arhitekturne zasnove in komponente s PHPP programom. To pomeni, da se že pri samem začetku načrtovanja pasivne hiše uporablja PHPP program za izdelavo energetske bilance ter se tako preverja vpliv različnih rešitev na porabo energije in udobje v stavbi. Sprotna analiza s PHPP programom omogoča:

Optimizacijo orientacije: Optimizacija orientacije pomeni izbiro najboljše orientacije objekta glede na sončno sevanje ter preprečevanje prekomernega pregrevanja poleti z ustreznimi senčili in prezračevanjem.

Optimizacijo postavitve oken: Optimizacija postavitve oken pomeni izbiro najboljše postavitve oken glede na naravno svetlobo in razgled ter preprečevanje prevelikih toplotnih izgub pozimi in prevelikih toplotnih dobitkov poleti.

Optimizacijo parametrov okvirja in stekla: Optimizacija parametrov okvirja in stekla pomeni izbiro najboljše kombinacije okvirja in stekla glede na toplotno prevodnost (U-vrednost), prepustnost sončnega sevanja (g-vrednost) ter prepustnost vidne svetlobe (LT-vrednost).

Optimizacija prezračevalnega sistema: Optimizacija prezračevalnega sistema pomeni izbiro najboljšega sistema prezračevanja z rekuperacijo glede na vrsto (centralni), zmogljivost (volumenski pretok), učinkovitost (izkoristek rekuperacije) ter kakovost (filtracija, vlaženje, hlajenje) zraka .

Optimizacijo ogrevalnega in hladilnega sistema: Optimizacija ogrevalnega in hladilnega sistema pomeni izbiro najboljšega sistema ogrevanja in hlajenja glede na vrsto (talno, stensko, stropno), vir energije (toplotna črpalka, sončni kolektorji, fotovoltaika) ter način regulacije (termostati, senzorji, objekt kot celota) temperature.

Optimizacijo alternativnih virov energije: Optimizacija alternativnih virov energije pomeni izbiro najboljših alternativnih virov energije glede na razpoložljivost (sonce, zemlja, voda, zrak), ekonomičnost (investicija, obratovalni stroški, subvencije) ter okoljskost (emisije CO2, obnovljivost) energije .

Sprotna analiza s PHPP programom je torej pomembna za doseganje optimalne energetske učinkovitosti in udobja v pasivni hiši. S PHPP programom se lahko preverja skladnost zgradbe s standardom pasivne hiše ter se lahko spremlja vpliv različnih parametrov na porabo energije in temperaturo v stavbi. S PHPP programom se lahko tudi primerja med različnimi rešitvami ter se tako izbere najboljšo za vsak objekt posebej.

Uskladitev vseh inštalacij s statiko in arhitekturo ter upoštevanje termične mase objekta

Pasivna hiša je zelo kompleksen objekt, ki zahteva usklajeno delovanje vseh njenih delov. Zato je pomembno, da se že pri načrtovanju pasivne hiše uskladijo vse inštalacije (elektrike in strojnih inštalacij) s statiko in arhitekturo objekta. To pomeni, da se že v fazi projektiranja predvidijo morebitna križanja ali konflikti med različnimi elementi objekta ter se jih že v projektni dokumentaciji odpravi. Na ta način se zagotovi optimalna izvedba in enostavnejša izvedba na gradbišču.

Uskladitev vseh inštalacij s statiko in arhitekturo pomeni, da se upoštevajo naslednji vidiki:

Lokacija in potek inštalacij: Lokacija in potek inštalacij morata biti prilagojena obliki, funkciji in konstrukciji objekta ter ne smejo ovirati ali poškodovati drugih elementov objekta. Inštalacije morajo biti speljane tako, da se preprečijo nepotrebne dolžine, ovinki ali preboji ter da se omogoči dostopnost za vzdrževanje.

Vgradnja oken: Vgradnja oken mora biti usklajena s konstrukcijo objekta ter z zrakotesnostjo ovoja. Okna morajo biti vgrajena tako, da se preprečijo toplotni mostovi, puščanje zraka ali vlage ter da se zagotovi ustrezna trdnost in stabilnost.

Vgradnja prezračevalnih cevi: Vgradnja prezračevalnih cevi mora biti usklajena s konstrukcijo objekta, ostalimi inštalacijami ter z zrakotesnostjo ovoja. Prezračevalne cevi morajo biti vgrajene tako, da se preprečijo toplotne izgube, puščanje zraka ali vlage ter da se zagotovi ustrezna hidravlika sistema.

Vgradnja ogrevalnih cevi: Vgradnja ogrevalnih cevi mora biti usklajena s konstrukcijo objekta ter z zrakotesnostjo ovoja. Ogrevalne cevi morajo biti vgrajene tako, da se preprečijo toplotne izgube, puščanje vode ali zraka ter da se zagotovi ustrezna hidravlika sistema.

Vgradnja električnih kablov: Vgradnja električnih kablov mora biti usklajena s konstrukcijo objekta ter z zrakotesnostjo ovoja. Električni kabli morajo biti vgrajeni tako, da se preprečijo elektromagnetna motenja, požarna nevarnost ali kratki stiki ter da se zagotovi ustrezna napetost in tok sistema. S strojnimi inštalacijami morajo biti usklajene pozicije luči, elektro omarice in posebno pozornost je potrebno posvetiti vgradnim lučem, če posebej, če so vgrajene v AB ploščo.

Poleg uskladitve vseh inštalacij s statiko in arhitekturo je pomembno tudi upoštevanje termične mase objekta. Termična masa je sposobnost materiala ali elementa objekta, da akumulira toploto ali hlad. Termična masa ima pomemben vpliv na temperaturno stabilnost in udobje v pasivni hiši.

Upoštevanje termične mase objekta pomeni, da se upoštevajo naslednji vidiki:

Izbira materialov: Izbira materialov mora biti prilagojena klimatskim razmeram ter potrebam po toploti ali hladu. Materiali z visoko termično maso (npr. beton, opeka, kamen) so primerni za podnebja z velikimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo ali med letnimi časi, saj lahko shranjujejo toploto ali hlad ter jo oddajajo kasneje. Materiali z nizko termično maso (npr. les, steklovolna, polistiren) so primerni za podnebja z manjšimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo ali med letnimi časi, saj lahko hitro spreminjajo temperaturo glede na okolico.

Postavitev materialov: Postavitev materialov mora biti prilagojena orientaciji objekta ter sončnemu obsevanju. Materiali z visoko termično maso morajo biti postavljeni tako, da so izpostavljeni soncu pozimi (npr. južna fasada) ali senčeni poleti (npr. severna fasada), saj lahko tako izkoriščajo sončno energijo za ogrevanje ali hlajenje objekta. Materiali z nizko termično maso morajo biti postavljeni tako, da so zaščiteni pred soncem pozimi (npr. severna fasada) ali izpostavljeni soncu poleti (npr. južna fasada), saj lahko tako preprečujejo prekomerno ohlajanje ali segrevanje objekta.

Zasnovanje ovoja: Zasnovanje ovoja mora biti prilagojeno termični masi objekta ter potrebam po izolaciji in zrakotesnosti. Ovoj mora biti zasnovan tako, da se preprečijo toplotni mostovi, puščanje zraka ali vlage ter da se zagotovi ustrezna U-vrednost (toplotna prehodnost) in n50-vrednost (zračna prepustnost) ovoja .

Zasnovanje komponent: Zasnovanje komponent mora biti prilagojeno termični masi objekta ter potrebam po prezračevanju, ogrevanju in hlajenju. Komponente morajo biti zasnovane tako, da se preprečijo toplotne izgube, puščanje zraka ali vlage ter da se zagotovi ustrezna g-vrednost (prepustnost sončnega sevanja) in LT-vrednost (prepustnost vidne svetlobe) oken ter ustrezna izkoristek rekuperacije in hidravlika prezračevalnega sistema .

Pomen vodilnega arhitekta

Pasivna hiša je zelo zahteven projekt, ki zahteva visoko stopnjo znanja, izkušenj in koordinacije med različnimi strokovnjaki. Zato je ključno, da ima investitor eno osebo, s katero komunicira in ki je odgovorna za celoten proces načrtovanja, projektiranja, nadzora in koordinacije pasivne hiše. To osebo imenujemo vodilni arhitekt.

Vodilni arhitekt je specialist za pasivno gradnjo, ki ima vrhunsko poznavanje zakonitosti gradnje, temeljito pozna PHPP program za izdelavo energetske bilance, pozna materiale in komponente ter ima aktivno povezavo z gradbišči. Vodilni arhitekt je tisti, ki oblikuje koncept in idejno zasnovo pasivne hiše glede na lokacijo in potrebe naročnika ter zagotovi usklajeno izdelano projektno dokumentacijo, tako da so v vseh segmentih projekta upoštevane dogovorjene želje in rešitve. Vodilni arhitekt je tudi tisti, ki sodeluje pri gradnji objekta in skrbi, da se projektne rešitve vestno in natančno prenašajo v realnost z upoštevanjem vseh detajlov, ki bodo ključni za kakovostno delovanje pasivne hiše in njeno dolgoročno vrednost ter dobre bivalne pogoje, ki jih bo nudila naročniku.

Poleg tega je vodilni arhitekt tudi odgovoren za projekt interierja pasivne hiše. Projekt interierja je proces, ki obsega zasnovo, načrtovanje, izvedbo in opremo notranjih prostorov pasivne hiše. Projekt interierja mora biti usklajen z arhitekturnim konceptom in energetskimi zahtevami pasivne hiše ter upoštevati želje in potrebe naročnika. Vodilni arhitekt mora zagotoviti 3D modeliranje in vizualizacijo notranje zasnove objekta in opreme, izbiro materialov, oblog in sanitarne opreme, izdelavo delavniških načrtov za mizarsko izvedbo ter koordinacijo z izvajalci.

Vodilni arhitekt je torej pomembna oseba za uspešno izvedbo pasivne hiše. Njegova naloga je, da zagotovi individualni pristop do izdelave projektne dokumentacije in gradnje ter kvalitetno in strokovno izdelano celostno projektno dokumentacijo. Vodilni arhitekt je tudi sogovornik in svetovalec naročniku ter povezovalec med različnimi strokovnjaki in izvajalci.

Zaključek

Pasivna hiša je zgradba, ki porabi zelo malo energije za ogrevanje in hlajenje ter zagotavlja visoko stopnjo bivalnega ugodja in kakovosti zraka. Pasivna hiša je tudi okolju prijazna, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in porabo fosilnih goriv. Pasivna hiša je torej idealna rešitev za sodobno in trajnostno gradnjo.

Vendar pa pasivna hiša ni le rezultat uporabe določenih materialov ali komponent, ampak je predvsem rezultat pravilnega načrtovanja, projektiranja in izvedbe. Pasivna hiša zahteva celosten in interdisciplinaren pristop, ki vključuje sodelovanje različnih strokovnjakov, kot so arhitekti, gradbeni fiziki, projektanti strojnih in elektro inštalacij, statiki, geomehaniki, izvajalci in nadzorniki.

V tem članku smo predstavili nekatera ključna načela in vidike načrtovanja, projektiranja in izvedbe pasivne hiše. Obravnavali smo naslednje teme:

• Optimalna zasnova strojnih inštalacij in sprotna analiza s PHPP programom
• Uskladitev vseh inštalacij s statiko in arhitekturo ter upoštevanje termične mase objekta
• Pomen vodilnega arhitekta
• Celosten pristop projekta interierja

Pokazali smo, da je za uspešno izvedbo pasivne hiše potrebno upoštevati vse te vidike ter zagotoviti kakovostno in strokovno izdelano celostno projektno dokumentacijo. Pokazali smo tudi, da je ključno, da ima investitor eno osebo, s katero komunicira in ki je odgovorna za celoten proces načrtovanja, projektiranja, nadzora in koordinacije pasivne hiše. To osebo imenujemo vodilni arhitekt.

Vodilni arhitekt je specialist za pasivno gradnjo, ki ima vrhunsko poznavanje zakonitosti gradnje, temeljito pozna PHPP program za izdelavo energetske bilance, pozna materiale in komponente ter ima aktivno povezavo z gradbišči. Vodilni arhitekt je tisti, ki oblikuje koncept in idejno zasnovo pasivne hiše glede na lokacijo in potrebe naročnika ter zagotovi usklajeno izdelano projektno dokumentacijo, tako da so v vseh segmentih projekta upoštevane dogovorjene želje in rešitve. Vodilni arhitekt je tudi tisti, ki sodeluje pri gradnji objekta in skrbi, da se projektne rešitve vestno in natančno prenašajo v realnost z upoštevanjem vseh detajlov, ki bodo ključni za kakovostno delovanje pasivne hiše in njeno dolgoročno vrednost ter dobre bivalne pogoje, ki jih bo nudila naročniku. Poleg tega je vodilni arhitekt tudi odgovoren za projekt interierja pasivne hiše.

Vodilni arhitekt je torej pomembna oseba za uspešno izvedbo pasivne hiše. Njegova naloga je, da zagotovi individualni pristop do izdelave projektne dokumentacije in gradnje ter kvalitetno in strokovno izdelano celostno projektno dokumentacijo. Vodilni arhitekt je tudi sogovornik in svetovalec naročniku ter povezovalec med različnimi strokovnjaki in izvajalci.

Zaključimo lahko, da je celosten pristop do izdelave celostne individualno zasnovane projektne dokumentacije, v sklopu katerega je tudi projekt interierja, ter celostena izvedba pasivne hiše pod vodstvom ene osebe – vodilnega arhitekta – velika prednost za investitorja. Ta pristop omogoča investitorju, da si že vnaprej predstavi bodoči videz in vzdušje svojega doma ter da sodeluje pri njegovem oblikovanju. Ta pristop omogoča tudi projektantu, da ustvari harmoničen, funkcionalen in estetski prostor, ki ustreza standardu pasivne hiše ter željam in potrebam investitorja. Ta pristop omogoča tudi izvajalcem, da se izognejo morebitnim napakam ali spremembam ter da zagotovijo kakovostno delo.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Če se želite prepričati o prednostih individualnega pristopa do projektiranja pasivnih hiš, vam priporočamo, da se obrnete na podjetje Arhem d.o.o., ki v sklopu arhitekturnega biroja ponuja povsem individualni pristop do zasnove projekta, individualno vodenje vsakega projekta in osebni pristop do vsakega, ki jim s sodelovanjem izkaže zaupanje. Podjetje Arhem d.o.o. ima dolgoletne izkušnje in znanje na področju pasivne gradnje in uporablja PHPP metodologijo za izračun energetske bilance. Poleg tega vam lahko ponudijo izvedbo pasivne hiše v sklopu skupine PasivnaGradnja.si, ki bo na podlagi več kot 20 letnih izkušenj na področju pasivne gradnje in dobro izdelane projektne dokumentacijo arhitekturnega biroja Arhem prenesla na gradbišče in jo s pomočjo popolnoma fleksibilnega gradbenega sistema za izvedbo pasivnih hiš TermoLOGiK hitro in natančno prenesla v realnost.

Končni rezultat bo zaradi usklajenega dela in poznavanja vseh segmentov projektiranja in gradnje najboljši za dano lokacijo, za izražene želje naročnika in ekonomski okvir v katerega je objekt postavljen.

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije:

Kako vam lahko pomagamo?

Prosimo izpolnite spodnja polja. V najkrajšem času vas bomo kontaktirali in pomagali pri realizaciji vašega projekta ali pa vam s svetovanjem in nasvetom pomagamo najti pravo rešitev.