Pasivna hiša je vrsta stavbe, ki zagotavlja visoko raven udobja in energetske učinkovitosti z minimalno porabo energije. Pasivna hiša izkorišča naravne vire, kot so sončna svetloba, toplota ljudi in naprav ter prezračevanje z vračanjem toplote, da zmanjša potrebo po aktivnem ogrevanju in hlajenju. Pasivna hiša mora biti dobro izolirana, zrakotesna in usmerjena glede na smer sonca. Termična masa je posebnega pomembna za pasivne hiše, saj lahko pomaga uravnavati notranjo temperaturo in zmanjšati porabo energije za ogrevanje in hlajenje.

Termična masa je lastnost gradbenih materialov, ki omogoča shranjevanje toplote in zagotavlja vztrajnost proti temperaturnim nihanjem. Termična masa je pomemben element pasivne sončne hiše, saj lahko uravnava notranjo temperaturo in izboljšuje udobje. Termična masa lahko deluje kot toplotni akumulator ali kot toplotni blažilec.

Kot toplotni akumulator lahko termična masa absorbira in shrani toploto iz sonca ali drugih virov čez dan in jo sprosti ponoči ali v oblačnih dneh, ko je potreba po ogrevanju večja. Na primer, betonska tla ali stene lahko delujejo kot toplotni akumulatorji v pasivni hiši. Beton ima visoko specifično toploto in gostoto, kar pomeni, da lahko shrani veliko toplotne energije pri majhni spremembi temperature. Betonska tla ali stene morajo biti neposredno izpostavljena soncu skozi velika okna ali steklene stene, da lahko absorbirajo sončno toploto. Ponoči ali v hladnejših dneh pa oddajajo toploto v prostor in tako zvišujejo notranjo temperaturo.

Kot toplotni blažilec lahko termična masa zmanjša amplitude temperaturnih nihanj tako, da upočasni prenos toplote med zunanjostjo in notranjostjo stavbe. Na primer, masivna betonska stena (TermoLOGiK) ali AB medetažna plošča lahko delujeta kot toplotna blažilca v pasivni hiši.

Za optimalno uporabo termične mase je treba upoštevati več dejavnikov, kot so vrsta materiala, debelina, površina, barva, prevleka, lega, izolacija in prezračevanje. Termična masa mora biti pravilno dimenzionirana in postavljena glede na podnebje, orientacijo stavbe in potrebe po ogrevanju in hlajenju. Termična masa mora biti tudi dobro integrirana z drugimi elementi pasivne hiše, kot so izolacija, zrakotesnost in prezračevanje z vračanjem toplote.

Termična masa je sposobnost masivne konstrukcije objekta, kot so zidovi, plošče, estrihi itd., da ohranja svojo temperaturo in posledično toploto notranjosti hiše ne glede na nihanje zunanje temperature. Materiali z visoko sposobnostjo akumulacije toplote lahko sprejmejo ali oddajo veliko toplotne energije pri tem pa se jim temperatura le malo spremeni.

Dobra akumulacija toplote omogoči, da notranja temperatura sledi nihanjem zunanje temperature počasi in z zelo majhnimi spremembami. Masivne pasivne hiše, izveden z gradbenim sistemom TermoLOGiK, se tako poleti ne morejo pregreti, pozimi pa ne podhladiti. Pozimi ni toplote nikoli preveč ali premalo, saj se odvečna toplota shrani v konstrukciji, ob padcu temperatur pa se iz konstrukcije sprošča. Do poletnega pregrevanja ne pride, ker je potrebno veliko sončne pripeke, da se temperatura termalne mase le malo dvige; v daljših deževnih obdobjih pa se hiša ne ohladi saj je na voljo toplota shranjena v konstrukciji.

Gradbeni materiali z najvišjo sposobnostjo shranjevanja toplote so tudi tradicionalni in preizkušeni materiali, kot so kamen, beton pogojno pa tudi polna opeka, medtem ko imata votličasta opeka in les dosti nižjo sposobnost.

Les in betona sta dva pogosta gradbena materiala, ki imata različne termične lastnosti. Les ima nižjo gostoto, specifično toplotno kapaciteto in toplotno prevodnost kot beton. To pomeni, da les absorbira manj toplote, jo hitreje oddaja in se manj segreva ali ohlaja kot beton. Beton ima višjo gostoto, specifično toplotno kapaciteto in toplotno prevodnost kot les. To pomeni, da beton absorbira več toplote, jo počasneje oddaja in se bolj segreva ali ohlaja kot les.

Zaradi teh razlik ima les manjšo termično maso kot beton. To pomeni, da les manj prispeva k uravnavanju temperature v stavbah kot beton. Les je bolj primeren za stavbe, ki potrebujejo hitro prilagajanje temperature na spremembe zunanjih pogojev ali notranje obremenitve. Beton je bolj primeren za stavbe, ki potrebujejo počasno prilagajanje temperature na spremembe zunanjih pogojev ali notranje obremenitve. V obeh primerih govorimo za uporbo pri gradnji pasivne hiše, kjer je ovoj objekta dobro izoliran. primer takšnega način izvedbe za betonsko opcijo je gradbeni sistem TermoLOGiK.

Pasivna gradnja je način gradnje, ki zagotavlja visoko energetsko učinkovitost, bivalno ugodje in trajnost stavb. Pasivne stavbe so zasnovane tako, da minimalizirajo potrebo po umetnem ogrevanju in hlajenju ter izkoriščajo naravne vire energije, kot so sonce, veter in dež. Pasivne stavbe imajo tudi visoko kakovost zraka, zdravo notranje okolje in nizek vpliv na okolje.

Eden od ključnih elementov pasivne gradnje je termična stabilnost stavbe. Termična stabilnost je sposobnost stavbe, da ohranja primerno temperaturo v prostorih ne glede na spremembe zunanjih pogojev. Termična stabilnost zagotavlja udobje stanovalcev in zmanjšuje porabo energije za ogrevanje in hlajenje. Termična stabilnost je odvisna od toplotnega ovoja, prezračevanja, izolacije in termične mase stavbe.

Termična masa je lastnost materiala, ki omogoča shranjevanje in oddajanje toplote. Materiali z visoko termično maso lahko absorbirajo presežno toploto v toplem obdobju in jo oddajo v hladnem obdobju, ter tako uravnavajo temperaturo v stavbi. Materiali z nizko termično maso se hitro segrejejo ali ohladijo in ne prispevajo k termični stabilnosti stavbe.

Gradbeni sistem TermoLOGiK je inovativen in učinkovit sistem za gradnjo pasivnih hiš, saj združuje prednosti betona in toplotne izolacije Neopor. Beton ima visoko termično maso, kar pomeni, da lahko absorbira veliko toplote in jo počasneje oddaja. To omogoča, da se notranja temperatura prilagaja spremembam zunanje temperature počasi in z majhnimi nihanji. Neopor pa ima visoko toplotno izolativnost, kar pomeni, da preprečuje prehod toplote skozi stene. To omogoča, da se ohranja stabilna notranja temperatura in zmanjšuje potreba po dodatnem ogrevanju ali hlajenju.

Če upoštevamo vgrajeno količino naštetih materialov ter da je ometov in estriha (imata namreč podobno sposobnost akumulacije kot beton) enako pri obeh tipih gradnje (lesena in TermoLOGiK), ugotovimo, da ima povprečna TermoLOGiK pasivna hiša okoli 3000% večjo sposobnost akumulacije kot montažna lesena hiša.

Hiša, ki ima masivno konstrukcijo, je tudi edina primerna za vgradnjo sistema za aktivacijo betonskega jedra. To je enostaven princip hladilnega ali grelnega vplivanja na maso betonske plošče, ki je ključen del termične mase hiše. S hlajenjem te mase dosežemo, da se objekt poleti ne more pregreti, z ogrevanjem pa da se pozimi ne more ohladiti in tako lahko še dodatno povečamo termostabilnost objekta. To omogoča najvišjo stopnjo notranjega ogrevanja z uporabo teg enostavnega principa.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Kako vam lahko pomagamo?

Prosimo izpolnite spodnja polja. V najkrajšem času vas bomo kontaktirali in pomagali pri realizaciji vašega projekta ali pa vam s svetovanjem in nasvetom pomagamo najti pravo rešitev.

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije: