Nepravičnost Ekosklada pri spodbujanju gradnje pasivnih hiš v Sloveniji

Kako upoštevanje lokalnih klimatskih podatkov za lokacijo gradnje lahko prispeva k pravičnejšemu in strokovnejšemu sistemu spodbud za energetsko učinkovito gradnjo v Sloveniji

Pasivna hiša je koncept gradnje, ki zagotavlja visoko energetsko učinkovitost, udobje in zdravje bivanja z minimalno porabo energije. Skoraj nič energijska hiša je še bolj napreden koncept, ki poleg pasivnih standardov vključuje tudi proizvodnjo obnovljive energije na kraju samem. Oba koncepta sta pomembna za doseganje ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prehoda na nizkoogljično družbo.

V Sloveniji je Ekosklad javni sklad, ki spodbuja gradnjo pasivnih in skoraj nič energijskih hiš z različnimi finančnimi instrumenti, kot so krediti in subvencije. Vendar pa je kriterij, ki ga pogojuje Ekosklad za pridobitev teh spodbud, nesmoteren in nepravičen do investitorjev, ki želijo graditi na različnih lokacijah v državi. Kriterij je namreč, da se vsi objekti računajo na klimatske podatke v Ljubljani, kar je nesmoterno, saj se mora energetska bilanca posameznega objekta računati na klimatske podatke, kjer ta objekt stoji in glede na svojo lokacijo bo tudi dimenzioniran ovoj in energetika objekta.

V tem članku bomo pokazali, zakaj je ta kriterij nesmoteren in kako vpliva na ekonomsko upravičenost gradnje pasivnih in skoraj nič energijskih hiš v Sloveniji. Prav tako bomo predlagali možne rešitve za izboljšanje sistema spodbud in pravičnejšo obravnavo investitorjev. Prav tako bomo predstavili nekaj primerov dobrih praks iz drugih držav, ki že uporabljajo takšen sistem spodbud za gradnjo pasivnih hiš.

Nesmoternost kriterija Ekosklada za pasivne in skoraj nič energijske hiše

Gradnja pasivnih in skoraj nič energijskih hiš je eden od načinov, kako prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in izboljšanju energetske učinkovitosti v stavbnem sektorju. V Sloveniji je za spodbujanje takšne gradnje ustanovljen Ekosklad, ki ponuja kredite in subvencije za investitorje, ki želijo zgraditi pasivno ali skoraj nič energijsko hišo. Vendar pa je kriterij, ki ga Ekosklad postavlja za pridobitev teh finančnih spodbud, nesmoteren in nepravičen do investitorjev, ki gradijo v različnih klimatskih območjih Slovenije.

Ekosklad namreč zahteva, da se vsi objekti, ki kandidirajo za kredit ali subvencijo, računajo na klimatske podatke v Ljubljani, ne glede na to, kje dejansko stojijo. To pomeni, da mora investitor dokazati, da je njegova pasivna hiša pod 15 kWh/m2a (za pasivne hiše) v Ljubljani, čeprav bo hiša zgrajena v drugem kraju z drugačnimi klimatskimi pogoji. To je nesmiselno, saj se mora energetska bilanca posameznega objekta računati na klimatske podatke, kjer ta objekt stoji in glede na svojo lokacijo bo tudi dimenzioniran ovoj in energetika objekta.

Z zahtevo Ekosklada pridemo do paradoksa, da bi investitor, ki bi želel pridobiti subvencijo za gradnjo pasivne hiše v Ajdovščini ali Piranu, moral dokazati, da je njegova pasivna hiša tudi pod 15 kWh/m2a v Ljubljani. To pa je skoraj nemogoče, saj bi bila taka hiša izrazito neracionalno zasnovana in s tem ekonomsko neupravičena za lokacijo gradnje. Hiša bi bila namreč preveč izolirana in prezračevana za toplejše in bolj sončno podnebje na Primorskem, kar bi povzročalo preveliko pregrevanje in nepotrebno porabo električne energije za hlajenje. Po drugi strani pa bi investitor, ki bi želel zgraditi pasivno hišo v Ratečah ali Bovcu, moral dokazati, da je njegova pasivna hiša tudi pod 15 kWh/m2a v Ljubljani. To pa bi bilo precej lažje, saj bi bila taka hiša bolj primerna za hladnejše in manj sončno podnebje na Gorenjskem ali v Posočju, kjer je potreba po ogrevanju večja.

Klimatske razlike med lokacijami v Sloveniji

Slovenija je majhna država, ki pa ima kljub temu zelo raznoliko klimo. Klima je odvisna od geografske lege, nadmorske višine, reliefnih značilnosti in vpliva morja. V tem poglavju bomo primerjali klimatske podatke treh lokacij v Sloveniji: Ljubljane, Pirana in Babnega polja. Te tri lokacije so izbrane zaradi svoje reprezentativnosti za različne klimatske tipe v Sloveniji: Ljubljana predstavlja zmerno celinsko klimo, Piran predstavlja submediteransko klimo, Babno Polje pa predstavlja hladno celinsko klimo.

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in leži v osrednji Sloveniji na nadmorski višini 299 m. Ljubljana ima zmerno celinsko klimo, ki je značilna po toplih poletjih in hladnih zimah. Povprečna letna temperatura je 11 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1400 mm. Najtoplejši mesec je julij, ko je povprečna temperatura 21 °C, najhladnejši pa januar, ko je povprečna temperatura -1 °C. Največ padavin pade v juniju, ko je povprečna količina padavin 170 mm, najmanj pa v februarju, ko je povprečna količina padavin 70 mm1.

Piran je obalno mesto na jugozahodu Slovenije na nadmorski višini 2 m. Piran ima submediteransko klimo, ki je značilna po toplih in suhih poletjih ter milejših in vlažnejših zimah. Povprečna letna temperatura je 15 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1000 mm. Najtoplejši mesec je avgust, ko je povprečna temperatura 24 °C, najhladnejši pa januar, ko je povprečna temperatura 6 °C. Največ padavin pade v novembru, ko je povprečna količina padavin 140 mm, najmanj pa v juliju, ko je povprečna količina padavin 40 mm2.

Babno Polje je vas v jugovzhodni Sloveniji na nadmorski višini 756 m. Babno Polje ima hladno celinsko klimo, ki je značilna po zelo mrzlih zimah in svežih poletjih. Povprečna letna temperatura je 7 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1800 mm. Najtoplejši mesec je julij, ko je povprečna temperatura 17 °C, najhladnejši pa januar, ko je povprečna temperatura -4 °C. Največ padavin pade v oktobru, ko je povprečna količina padavin 240 mm, najmanj pa v februarju, ko je povprečna količina padavin 100 mm3.

Iz primerjave klimatskih podatkov lahko vidimo, da so med lokacijami velike razlike v temperaturi in padavinah. Ljubljana ima srednjo temperaturo in srednjo količino padavin med tremi lokacijami. Piran ima najvišjo temperaturo in najnižjo količino padavin med tremi lokacijami. Babno Polje ima najnižjo temperaturo in najvišjo količino padavin med tremi lokacijami. Te razlike so pomembne za načrtovanje gradnje pasivnih in skoraj nič energijskih hiš, saj morajo biti objekti prilagojeni klimatskim razmeram na svoji lokaciji.

Nepravičnost kriterija Ekosklada za gradnjo pasivnih in skoraj nič energijskih hiš

Ekosklad je javni sklad, ki ima za nalogo spodbujati varčno rabo energije, rabo obnovljivih virov energije in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Ekosklad ponuja različne finančne instrumente za gradnjo pasivnih in skoraj nič energijskih hiš, kot so krediti in subvencije. Ti instrumenti so namenjeni investitorjem, ki želijo graditi energetsko učinkovite objekte, ki prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja.

Vendar pa je kriterij, ki ga pogojuje Ekosklad za pridobitev teh instrumentov, nesmoteren in nepravičen do investitorjev, ki želijo graditi na različnih lokacijah v Sloveniji. Kriterij je namreč, da se vsi objekti računajo na klimatske podatke v Ljubljani, kar je nesmoterno, saj se mora energetska bilanca posameznega objekta računati na klimatske podatke, kjer ta objekt stoji in glede na svojo lokacijo bo tudi dimenzioniran ovoj in energetika objekta.

Kaj to pomeni v praksi?

To pomeni, da mora investitor, ki želi pridobiti kredit ali subvencijo za gradnjo pasivne ali skoraj nič energijske hiše, dokazati, da njegov objekt izpolnjuje določene energetske standarde, ki so enaki za vso Slovenijo. Ti standardi so naslednji:

  • Pasivna hiša: letna potrebna toplota za ogrevanje prostorov ne sme presegati 15 kWh/m2a, letna primarna energija za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, sanitarno vodo in gospodinjsko rabo ne sme presegati 120 kWh/m2a, tesnost zraka pri tlaku 50 Pa ne sme presegati 0.6 h-1.
  • Skoraj nič energijska hiša: letna potrebna toplota za ogrevanje prostorov ne sme presegati 10 kWh/m2a, letna primarna energija za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, sanitarno vodo in gospodinjsko rabo ne sme presegati 60 kWh/m2a, tesnost zraka pri tlaku 50 Pa ne sme presegati 0.6 h-1, delež obnovljive energije mora biti vsaj 50 %.

Ti standardi so zasnovani na podlagi klimatskih podatkov v Ljubljani, ki predstavljajo zmerno celinsko klimo. Vendar pa so klimatske razmere v Sloveniji zelo različne med lokacijami, kot smo pokazali v prejšnjem poglavju. To pomeni, da morajo investitorji, ki želijo graditi na drugih lokacijah kot Ljubljana, prilagoditi svoje objekte tako, da ustrezajo standardom, ki niso primerni za njihovo klimo. To ima negativne posledice tako za investitorje kot za okolje.

Za investitorje to pomeni večje stroške gradnje in obratovanja objekta. Če želi investitor graditi pasivno ali skoraj nič energijsko hišo na lokaciji, ki ima višjo temperaturo in manj padavin kot Ljubljana, kot je na primer Piran, bo moral uporabiti debelejšo izolacijo in bolj učinkovito prezračevanje z rekuperacijo toplote kot bi bilo potrebno za njegovo klimo. To bo povečalo stroške gradnje in porabo električne energije za prezračevanje. Poleg tega bo objekt imel preveč toplote v poletnih mesecih, kar bo povzročalo nelagodje in potrebo po dodatnem hlajenju. To bo povečalo stroške obratovanja in emisije toplogrednih plinov.

Če želi investitor graditi pasivno ali skoraj nič energijsko hišo na lokaciji, ki ima nižjo temperaturo in več padavin kot Ljubljana, kot je na primer Babno Polje, bo moral uporabiti tanjšo izolacijo in manj učinkovito prezračevanje z rekuperacijo toplote kot bi bilo potrebno za njegovo klimo. To bo zmanjšalo stroške gradnje, vendar bo povečalo porabo toplotne energije za ogrevanje. Poleg tega bo objekt imel premalo toplote v zimskih mesecih, kar bo povzročalo nelagodje in potrebo po dodatnem ogrevanju. To bo povečalo stroške obratovanja in emisije toplogrednih plinov.

Za okolje to pomeni večjo porabo energije in večje emisije toplogrednih plinov. Če objekti niso prilagojeni klimatskim razmeram na svoji lokaciji, bodo porabili več energije za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, kot bi bilo potrebno. To bo pomenilo večjo obremenitev za električno omrežje in večjo odvisnost od fosilnih goriv. To bo pomenilo tudi večje emisije toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. To je v nasprotju s cilji Ekosklada in trajnostnega razvoja.

Pomen lokalnih klimatskih podatkov za gradnjo pasivnih hiš

Kot smo pokazali v prejšnjih poglavjih, je klima v Sloveniji zelo raznolika in odvisna od lokacije gradnje. To pomeni, da morajo biti pasivne hiše prilagojene klimatskim razmeram na svoji lokaciji, da zagotovijo optimalno energetsko učinkovitost, udobje in zdravje bivanja. Za to pa je potrebno imeti natančne in verodostojne klimatske podatke za dotično lokacijo gradnje, ki jih morajo upoštevati projektanti pri projektiranju in energetski zasnovi pasivne hiše.

V Sloveniji imamo izrazito razvejano mrežo merilnih postaj, ki je ena izmed najbolj gostih v Evropi. To omogoča projektantom, da dobijo res verodostojne podatke za dotično lokacijo gradnje, ki jih morajo upoštevati pri projektiranju in energetski zasnovi pasivne hiše. Ti podatki vključujejo temperaturo zraka, relativno vlago, sončno sevanje, hitrost in smer vetra, padavine in druge meteorološke parametre. Ti podatki so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), kjer lahko izberemo želeno merilno postajo in obdobje meritev.

Projektna dokumentacija za gradnjo pasivne hiše je inženirski izdelek, ki mora biti izdelan v skladu z veljavnimi predpisi, standardi in pravili stroke. Projektna dokumentacija mora vsebovati tudi energetsko izkaznico objekta, ki prikazuje njegovo energetsko učinkovitost in porabo energije. Energetska izkaznica objekta se izdela na podlagi energetske bilance objekta, ki se izračuna s pomočjo računalniških programov, ki upoštevajo klimatske podatke za lokacijo gradnje.

Zaradi tega bi pričakovali, da bi državna inštitucija, kot je Ekosklad, ki podeljuje javni denar za spodbujanje gradnje pasivnih hiš, upoštevala tudi lokalne klimatske podatke za lokacijo gradnje pri ocenjevanju projektnih dokumentacij in pogojevanju spodbud. To bi bilo ključno za pravično in strokovno obravnavo investitorjev in objektov ter za zagotavljanje resnične energetske učinkovitosti in varstva okolja.

Vendar pa to ni tako. Ekosklad namreč ne upošteva lokalnih klimatskih podatkov za lokacijo gradnje, ampak zahteva, da se vsi objekti računajo na klimatske podatke v Ljubljani. To je nesmoterno in skregano z osnovnimi pravili stroke, saj se s tem ne upošteva dejanskega vpliva klime na energetsko bilanco objekta. To pomeni, da se objekti med seboj neprimerljivo primerjajo in da se investitorjem ne zagotavlja enakih možnosti za pridobitev spodbud.

Potreba po prilagoditvi razpisa Ekosklada za gradnjo pasivnih hiš

V prejšnjih poglavjih smo pokazali, kako je kriterij Ekosklada za pridobitev spodbud za gradnjo pasivnih hiš nesmoteren in nepravičen do investitorjev, ki želijo graditi na različnih lokacijah v Sloveniji. Kriterij je namreč, da se vsi objekti računajo na klimatske podatke v Ljubljani, kar je nesmoterno, saj se mora energetska bilanca posameznega objekta računati na klimatske podatke, kjer ta objekt stoji in glede na svojo lokacijo bo tudi dimenzioniran ovoj in energetika objekta.

To pomeni, da izpadejo vsi graditelji, ki gradijo pasivne hiše v toplejši klimatski coni (Piran, Ajdovščina…), saj bi bilo popolnoma nesmiselno zasnovati pasivno hišo na tej lokaciji, ki bi ustrezala Ljubljanskim klimatskim podatkom. Racionalno zasnovana pasivna hiša, ki izpolnjuje kriterije za pasivno hišo na svoji lokaciji gradnje v Piranu ali Vipavi, jih seveda v Ljubljani ne in glede na to izpade iz možnosti za pridobitev spodbud.

To je nedopustno in diskriminatorno do investitorjev, ki želijo graditi energetsko učinkovite objekte, ki so prilagojeni svoji klimi in okolju. To je tudi v nasprotju s cilji Ekosklada in trajnostnega razvoja, saj se s tem ne spodbuja gradnja pasivnih hiš tam, kjer bi bile najbolj potrebne in koristne.
Zaradi tega je potrebno razpis Ekosklada za gradnjo pasivnih hiš prilagoditi tako, da lahko vsi graditelji v Sloveniji pristopijo k spodbudam pod enakimi pogoji in kriteriji. To pomeni, da se mora upoštevati lokalne klimatske podatke za lokacijo gradnje pri ocenjevanju energetske bilance objekta in pri določanju standardov za pasivno hišo. To bi omogočilo, da se objekti med seboj primerljivo primerjajo in da se investitorjem zagotovi enake možnosti za pridobitev spodbud.

Po drugi strani pa bi lahko investitor, ki želi graditi pasivno hišo v Babnem polju, ki ima hladno celinsko klimo, izpolnil kriterije za pasivno hišo z upoštevanjem Ljubljanske klime, na svoji lokaciji gradnje pa jih ne bi. To bi pomenilo, da bi zgradil objekt, ki bi bil preveč toplotno izoliran in prezračevan za njegovo klimo, kar bi povzročalo preveč toplote in vlage v notranjosti. To bi lahko vodilo do slabega zraka, plesni in drugih težav s kakovostjo bivanja. Takšen objekt bi tudi porabil več energije za prezračevanje in hlajenje, kot bi bilo potrebno. Kljub temu bi takšen objekt prejel subvencijo Ekosklada za pasivno hišo, saj bi izpolnil kriterije za Ljubljansko klimo.

To je primer, kako kriterij Ekosklada za pridobitev spodbud za gradnjo pasivnih hiš ne spodbuja gradnje objektov, ki so resnično energetsko učinkoviti in prilagojeni svoji klimi. To je tudi primer, kako se lahko investitorjem ponudi napačna informacija o energetski učinkovitosti in kakovosti bivanja v njihovih objektih. To je tudi primer, kako se lahko zapravi javni denar za spodbujanje gradnje objektov, ki niso v skladu s cilji trajnostnega razvoja.

Problematika PHPP izračunov za gradnjo pasivnih hiš

PHPP je kratica za Passivhaus Projektierungs Paket, kar pomeni programski paket za projektiranje pasivnih hiš. PHPP je orodje, ki omogoča izračun energetske bilance objekta, ki je zasnovan po pasivnem standardu. PHPP upošteva vse pomembne parametre, ki vplivajo na energetsko učinkovitost objekta, kot so toplotni ovoj, okna, prezračevanje, ogrevanje, hlajenje, sanitarna voda, gospodinjska raba in obnovljivi viri energije. PHPP je tudi pogoj za pridobitev certifikata za pasivno hišo, ki ga izdaja mednarodni inštitut za pasivno hišo (Passivhaus Institut).

PHPP je torej ključno orodje za načrtovanje in gradnjo pasivnih hiš, ki zagotavlja njihovo kakovost in učinkovitost. Vendar pa je PHPP tudi orodje, ki zahteva natančne in verodostojne vhodne podatke, med katerimi so še posebej pomembni klimatski podatki za lokacijo gradnje. Klimatski podatki vplivajo na toplotne izgube in dobitke objekta, na potrebo po ogrevanju in hlajenju, na sončno sevanje in na prezračevanje. Če se uporabijo napačni ali neprimerni klimatski podatki, se lahko bistveno spremeni energetska bilanca objekta in s tem njegova energetska učinkovitost in kakovost bivanja.

V naši praksi opažamo, da se večina PHPP izračunov, ki jih prejmemo skupaj s projekti bodočih investitorjev nanaša na Ljubljansko klimo, kar kaže, da se je ta anomalija prenesla tudi v stroko, ki ima v večini primerov pomanjkljivo znanje o PHPP izračunih in potem objekte izračuna glede na zahteve Ekosklada, ne glede na to kje bo objekt postavljen. Menimo, da je to izrazito nestrokovno dejanje in da mora biti za vsak objekt energetska bilanca PHPP računana glede na lokalne klimatske podatke. Odstopanje od tega lahko pripelje do ključnih problemov in napak pri izračunu energetske bilance, ki se lahko prenesejo v napačno dimenzioniranje toplotnega ovoja, izbora komponent in na koncu rezultirajo v objektu, ki bo ali predimenzioniran v topli klimi ali poddimenzioniran v hladnejši klimi, kar je slabo za investitorja in katastrofalna napaka za stroko.

Potreba po upoštevanju realnih podatkov za lokacijo gradnje pri podeljevanju spodbud Ekosklada za gradnjo pasivnih hiš

V prejšnjih poglavjih smo pokazali, kako je kriterij Ekosklada za pridobitev spodbud za gradnjo pasivnih hiš nesmoteren in nepravičen do investitorjev, ki želijo graditi na različnih lokacijah v Sloveniji. Kriterij je namreč, da se vsi objekti računajo na klimatske podatke v Ljubljani, kar je nesmoterno, saj se mora energetska bilanca posameznega objekta računati na klimatske podatke, kjer ta objekt stoji in glede na svojo lokacijo bo tudi dimenzioniran ovoj in energetika objekta.

To pomeni, da se pri podeljevanju subvencij, ki izhajajo iz javnega denarja, ne upoštevajo realni podatki, kjer objekt stoji, ampak se subvencija podeljuje glede na to, ali hiša dosega pasivni standard v Ljubljani, pa čeprav bo stala v Piranu. To je nedopustno in diskriminatorno do investitorjev, ki želijo graditi energetsko učinkovite objekte, ki so prilagojeni svoji klimi in okolju. To je tudi v nasprotju s cilji Ekosklada in trajnostnega razvoja, saj se s tem ne spodbuja gradnja pasivnih hiš tam, kjer bi bile najbolj potrebne in koristne.

Glede na navedeno ne vidimo popolnoma nobenega razloga za to, da se pri podeljevanju spodbud Ekosklada ne upoštevajo realni podatki za lokacijo gradnje. Menimo, da je to izrazito nestrokovno dejanje in da mora biti za vsak objekt energetska bilanca PHPP računana glede na lokalne klimatske podatke. Odstopanje od tega lahko pripelje do ključnih problemov in napak pri izračunu energetske bilance, ki se lahko prenesejo v napačno dimenzioniranje toplotnega ovoja, izbora komponent in na koncu rezultirajo v objektu, ki bo ali predimenzioniran v topli klimi ali poddimenzioniran v hladnejši klimi, kar je slabo za investitorja in katastrofalna napaka za stroko.

Zaradi tega je potrebno razpis Ekosklada za gradnjo pasivnih hiš prilagoditi tako, da se upošteva lokalne klimatske podatke za lokacijo gradnje. To bi omogočilo, da se objekti med seboj primerljivo primerjajo in da se investitorjem zagotovi enake možnosti za pridobitev spodbud. To bi tudi prispevalo k večji energetski učinkovitosti in varstvu okolja.

Pozitiven vpliv Ekosklada na kvaliteto gradnje pasivnih hiš

Ekosklad je javni sklad, ki ima za nalogo spodbujati varčno rabo energije, rabo obnovljivih virov energije in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Ekosklad ponuja različne finančne instrumente za gradnjo pasivnih in skoraj nič energijskih hiš, kot so krediti in subvencije. Ti instrumenti so namenjeni investitorjem, ki želijo graditi energetsko učinkovite objekte, ki prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja.

V tem poglavju bomo pokazali, kako je Ekosklad s svojimi subvencijami in kriteriji za pridobitev v vseh letih dejansko precej dvignil zavest do kvalitetne energetske gradnje, saj je uvedel preverjanje izvedbe in zahtevo po natančnem nadzoru ter kar je ključno preverjanje zrakotesnosti objekta na objektu samem. To se je pred subvencijami izvajalo zelo redko, za ljudi, ki so želeli v vseh teh letih pridobiti subvencijo pa so to morali fizično izvesti. To je bistveno vplivalo na kvaliteto gradnje.

Zrakotesnost je ena izmed najpomembnejših lastnosti pasivne hiše, saj zagotavlja minimalne toplotne izgube in optimalno delovanje prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote. Zrakotesnost se meri s t.i. blower door testom, ki ustvari tlak v objektu in meri pretok zraka skozi morebitne netesnosti. Zrakotesnost se izraža s faktorjem n50, ki pomeni število zamenjav zraka na uro pri tlaku 50 Pa. Za pasivno hišo je zahtevan faktor n50 manjši od 0.6 h-1.

Ekosklad je uvedel zahtevo, da se vsak objekt, ki želi pridobiti subvencijo za pasivno hišo, preveri z blower door testom na objektu samem in da se rezultat testa priloži k projektni dokumentaciji. To je pomenilo, da so morali investitorji in izvajalci poskrbeti za kvalitetno izvedbo toplotnega ovoja in prezračevalnega sistema ter za odpravo morebitnih netesnosti. To je pomenilo tudi, da so morali projektanti in energetski svetovalci natančno načrtovati in izračunati energetsko bilanco objekta ter upoštevati dejansko zrakotesnost pri PHPP izračunu.

S tem je Ekosklad prispeval k dvigu kvalitete gradnje pasivnih hiš v Sloveniji, kar je bolje za okolje in za končnega uporabnika. Pasivne hiše, ki so bile zgrajene s pomočjo Ekosklada, so pokazale visoko energetsko učinkovitost, udobje in zdravje bivanja ter nizke stroške obratovanja. Pasivne hiše so tudi dobile certifikate za pasivno hišo, ki jih izdaja mednarodni inštitut za pasivno hišo (Passivhaus Institut) in ki potrjujejo njihovo kakovost.

Menimo, da bi sprememba kriterija Ekosklada s tem, da se upošteva lokalne klimatske podatke, bil ključen korak korektnem pristopu do podeljevanja sredstev objektom, ki si jih res zaslužijo glede na energetsko bilanco na podlagi lokalnih klimatskih podatkov, kjer objekti v realnosti stojijo. To bi omogočilo, da se objekti med seboj primerljivo primerjajo in da se investitorjem zagotovi enake možnosti za pridobitev spodbud. To bi tudi prispevalo k večji energetski učinkovitosti in varstvu okolja.

Upoštevanje realnih klimatskih podatkov pri podeljevanju subvencij za gradnjo pasivnih hiš v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in na Švedskem

V prejšnjih poglavjih smo pokazali, kako je kriterij Ekosklada za pridobitev spodbud za gradnjo pasivnih hiš v Sloveniji nesmoteren in nepravičen do investitorjev, ki želijo graditi na različnih lokacijah v državi. Kriterij je namreč, da se vsi objekti računajo na klimatske podatke v Ljubljani, kar je nesmoterno, saj se mora energetska bilanca posameznega objekta računati na klimatske podatke, kjer ta objekt stoji in glede na svojo lokacijo bo tudi dimenzioniran ovoj in energetika objekta.

V tem poglavju bomo analizirali, kako upoštevajo realne klimatske podatke pri podeljevanju subvencij za gradnjo pasivnih hiš v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in na Švedskem. Oglejmo si nekaj primerov iz teh držav, ki že uporabljajo takšen sistem spodbud za gradnjo pasivnih hiš.

Avstrija:

Avstrija je ena izmed vodilnih držav na področju gradnje pasivnih hiš in ima tudi različne programe spodbud za tovrstno gradnjo. Eden izmed njih je program klimaaktiv, ki ponuja subvencije za gradnjo ali prenovo pasivnih hiš. Program klimaaktiv upošteva lokalne klimatske podatke za lokacijo gradnje pri določanju standardov za pasivno hišo. Ti standardi so odvisni od nadmorske višine lokacije gradnje in se razlikujejo glede na potrebno toplotno izolacijo, zrakotesnost, prezračevanje in rabo energije. Program klimaaktiv ponuja tudi različne stopnje subvencij glede na energetsko učinkovitost objekta.

Nemčija:

Nemčija je prav tako ena izmed pionirk na področju gradnje pasivnih hiš in ima tudi različne programe spodbud za tovrstno gradnjo. Eden izmed njih je program KfW, ki ponuja ugodne kredite in subvencije za gradnjo ali prenovo pasivnih hiš. Program KfW upošteva lokalne klimatske podatke za lokacijo gradnje pri določanju standardov za pasivno hišo. Ti standardi so odvisni od klimatske cone, v kateri se nahaja lokacija gradnje in se razlikujejo glede na potrebno toplotno izolacijo, zrakotesnost, prezračevanje in rabo energije. Program KfW ponuja tudi različne stopnje subvencij glede na energetsko učinkovitost objekta.

Hrvaška:

Hrvaška je ena izmed novih članic EU, ki se prav tako zaveda pomena gradnje pasivnih hiš in ima tudi nekatere programe spodbud za tovrstno gradnjo. Eden izmed njih je program FZOEU, ki ponuja subvencije za gradnjo ali prenovo pasivnih hiš. Program FZOEU upošteva lokalne klimatske podatke za lokacijo gradnje pri določanju standardov za pasivno hišo. Ti standardi so odvisni od klimatske cone, v kateri se nahaja lokacija gradnje in se razlikujejo glede na potrebno toplotno izolacijo, zrakotesnost, prezračevanje in rabo energije. Program FZOEU ponuja tudi različne stopnje subvencij glede na energetsko učinkovitost objekta.

Švedska:

Švedska je ena izmed severnih držav EU, ki se prav tako zavzema za gradnjo pasivnih hiš in ima tudi nekatere programe spodbud za tovrstno gradnjo. Eden izmed njih je program LÅGAN, ki ponuja subvencije za gradnjo ali prenovo pasivnih hiš. Program LÅGAN upošteva lokalne klimatske podatke za lokacijo gradnje pri določanju standardov za pasivno hišo. Ti standardi so odvisni od geografskega območja, na katerem se nahaja lokacija gradnje in se razlikujejo glede na potrebno toplotno izolacijo, zrakotesnost, prezračevanje in rabo energije. Program LÅGAN ponuja tudi različne stopnje subvencij glede na energetsko učinkovitost objekta.

Iz primerov iz teh držav lahko vidimo, da je upoštevanje realnih klimatskih podatkov pri podeljevanju subvencij za gradnjo pasivnih hiš smiselno in potrebno, saj zagotavlja pravičnejšo in strokovnejšo obravnavo investitorjev in objektov. Prav tako spodbuja gradnjo pasivnih hiš tam, kjer so najbolj potrebne in koristne.

Primerjava med merjenjem zrakotesnosti in upoštevanjem klimatskih podatkov za gradnjo pasivnih hiš

V prejšnjih poglavjih smo pokazali, kako je kriterij Ekosklada za pridobitev spodbud za gradnjo pasivnih hiš nesmoteren in nepravičen do investitorjev, ki želijo graditi na različnih lokacijah v Sloveniji. Kriterij je namreč, da se vsi objekti računajo na klimatske podatke v Ljubljani, kar je nesmoterno, saj se mora energetska bilanca posameznega objekta računati na klimatske podatke, kjer ta objekt stoji in glede na svojo lokacijo bo tudi dimenzioniran ovoj in energetika objekta.

V tem poglavju bomo naredili primerjavo med merjenjem zrakotesnosti in upoštevanjem klimatskih podatkov za gradnjo pasivnih hiš. Merjenje zrakotesnosti je ena izmed zahtev Ekosklada za pridobitev spodbud za gradnjo pasivnih hiš, ki je smiselna in potrebna, saj zagotavlja minimalne toplotne izgube in optimalno delovanje prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote. Upoštevanje klimatskih podatkov za lokacijo gradnje pa je druga zahteva Ekosklada, ki je nesmiselna in nepotrebna, saj ne upošteva dejanskega vpliva klime na energetsko bilanco objekta.

Merjenje zrakotesnosti se izvaja s t.i. blower door testom, ki ustvari tlak v objektu in meri pretok zraka skozi morebitne netesnosti. Zrakotesnost se izraža s faktorjem n50, ki pomeni število zamenjav zraka na uro pri tlaku 50 Pa. Za pasivno hišo je zahtevan faktor n50 manjši od 0.6 h-1.

Merjenje zrakotesnosti se izvaja na objektu samem in upošteva dejanski volumen posameznega objekta. To pomeni, da se meri realna zrakotesnost objekta, ki je odvisna od kvalitete izvedbe toplotnega ovoja in prezračevalnega sistema ter od odprave morebitnih netesnosti. To pomeni tudi, da se ne uporabljajo povprečni ali standardni podatki za zrakotesnost, ki bi lahko bili neprimerni ali napačni za posamezni objekt.

Upoštevanje klimatskih podatkov se izvaja s PHPP izračunom, ki omogoča izračun energetske bilance objekta, ki je zasnovan po pasivnem standardu. PHPP upošteva vse pomembne parametre, ki vplivajo na energetsko učinkovitost objekta, kot so toplotni ovoj, okna, prezračevanje, ogrevanje, hlajenje, sanitarna voda, gospodinjska raba in obnovljivi viri energije.

Upoštevanje klimatskih podatkov se ne izvaja na objektu samem in ne upošteva dejanskih klimatskih podatkov za lokacijo gradnje. To pomeni, da se ne računa realna energetska bilanca objekta, ki je odvisna od klimatskih razmer na svoji lokaciji. To pomeni tudi, da se uporabljajo povprečni ali standardni podatki za klimo v Ljubljani, ki so lahko neprimerni ali napačni za posamezni objekt.

Iz primerjave med merjenjem zrakotesnosti in upoštevanjem klimatskih podatkov lahko vidimo, da je Ekosklad nekonsistenten in nesmoteren pri podeljevanju spodbud za gradnjo pasivnih hiš. Po eni strani zahteva, da se meri dejanska zrakotesnost objekta na objektu samem, kar je seveda pravilno in potrebno, po drugi strani pa zahteva, da se upoštevajo klimatski podatki, ki ne ustrezajo dejanski lokaciji gradnje, kar je seveda napačno in nepotrebno. To je nedopustno in skregano z osnovnimi pravili stroke, saj se s tem ne upošteva dejanskega vpliva klime na energetsko bilanco objekta.

Problem investitorjev, ki upoštevajo lokalne klimatske podatke pri gradnji pasivnih hiš

V prejšnjih poglavjih smo pokazali, kako je kriterij Ekosklada za pridobitev spodbud za gradnjo pasivnih hiš v Sloveniji nesmoteren in nepravičen do investitorjev, ki želijo graditi na različnih lokacijah v državi. Kriterij je namreč, da se vsi objekti računajo na klimatske podatke v Ljubljani, kar je nesmoterno, saj se mora energetska bilanca posameznega objekta računati na klimatske podatke, kjer ta objekt stoji in glede na svojo lokacijo bo tudi dimenzioniran ovoj in energetika objekta.

V tem poglavju bomo opisali problem, s katerim se soočajo investitorji, ki se odločijo, da pristopijo k gradnji pasivne hiše strokovno in upoštevajo lokalne klimatske podatke, kar je tudi pravilno. Ti investitorji s pasivno hišo, ki bo postavljena v Ajdovščini ali Piranu, ne morejo pridobiti nepovratnih sredstev s strani Ekosklada ali pa biti upravičeni do subvencioniranega kredita, kljub temu, da njihova hiša upošteva vsa pravila stroke in ustreza kriterijem za pasivno hišo glede na lokacijo, kjer je postavljena. Kot taka bi tudi lahko pridobila potrditev, da ustreza standardu s strani Inštituta za pasivno gradnjo v Darmstadtu in tudi njihov certifikat, kljub temu pa v Sloveniji ne izpolnjuje pogoja za sredstva za pasivno hišo s strani državne inštitucije Ekosklada, čeprav Ekosklad povzema kriterije po Inštitutu za pasivno gradnjo v Darmstadtu.

To je nedopustno in diskriminatorno do investitorjev, ki želijo graditi pasivne hiše na območjih z drugačnimi klimatskimi razmerami kot v Ljubljani. Ti investitorji so namreč prikrajšani za finančno pomoč in spodbudo za gradnjo energetsko učinkovitih objektov, ki prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja. Prav tako so prikrajšani za priznanje in spoštovanje njihovega strokovnega pristopa in zavzetosti za gradnjo pasivnih hiš.

Ta problem je še posebej pereč za investitorje, ki želijo graditi pasivne hiše na območjih z višjo povprečno temperaturo in nižjo povprečno relativno vlago kot v Ljubljani. Ti investitorji morajo namreč upoštevati posebne ukrepe za zagotavljanje udobja in zdravja bivanja v pasivni hiši. Ti ukrepi so:

  • Večja debelina toplotne izolacije strehe in sten
  • Večja zastekljenost južne fasade
  • Uporaba senčil in prezračevanja za preprečevanje pregrevanja
  • Uporaba rekuperatorja z entalpijskim izmenjevalnikom za uravnavanje vlage
  • Uporaba hladilne naprave ali toplotne črpalke za hlajenje

Ti ukrepi pomenijo večjo investicijo in večjo rabo energije za delovanje pasivne hiše na območjih z višjo povprečno temperaturo in nižjo povprečno relativno vlago kot v Ljubljani. Zato bi bilo smiselno, da se ti investitorji nagrajujejo z višjimi spodbudami za gradnjo pasivnih hiš, ki upoštevajo lokalne klimatske podatke. Vendar pa se to ne zgodi, saj Ekosklad uporablja enoten kriterij za vso Slovenijo, ki ne upošteva razlik med lokacijami.

Klimatski podatki za pet lokacij v Sloveniji

V tem poglavju bomo predstavili klimatske podatke za pet lokacij v Sloveniji, ki so med seboj različne, in s tem pokazali, da je nesmoterno imeti ljubljanske klimatske podatke za celotno Slovenijo. Klimatski podatki so pomembni za določanje energetske bilance in učinkovitosti objektov, ki so zasnovani po pasivnem standardu. Ti podatki vključujejo povprečno temperaturo, relativno vlago, sončno sevanje, hitrost vetra in padavine za posamezno lokacijo.

Za primerjavo smo izbrali naslednje lokacije:

  • Ljubljana: glavno mesto Slovenije in referenčna lokacija za kriterij Ekosklada. Nahaja se v osrednji Sloveniji na nadmorski višini 295 m.
  • Babno Polje: vas v jugovzhodni Sloveniji na nadmorski višini 756 m. Velja za eno najhladnejših naselij v Sloveniji, saj ima pogosto negativne temperature in snežno odejo.
  • Portorož: obmorsko letovišče v jugozahodni Sloveniji na nadmorski višini 2 m. Velja za eno najtoplejših in najbolj sončnih krajev v Sloveniji, saj ima blago sredozemsko klimo in visoko relativno vlago.
  • Kredarica: planinska postaja v Julijskih Alpah na nadmorski višini 2515 m. Velja za eno najvišjih in najbolj vetrovnih krajev v Sloveniji, saj ima alpsko klimo in nizko relativno vlago.
  • Rateče: vas v severozahodni Sloveniji na nadmorski višini 870 m. Velja za eno najbolj padavinskih krajev v Sloveniji, saj ima zmerno celinsko klimo in visoko količino padavin.

V spodnjih tabelah bomo prikazali klimatske podatke za te lokacije. Vsi podnebni podatki so pripravljeni za 30-letno referenčno obdobje 1971-2000.

Ljubljana: glavno mesto Slovenije in referenčna lokacija za kriterij Ekosklada. Nahaja se v osrednji Sloveniji na nadmorski višini 295 m.

Babno Polje: vas v jugovzhodni Sloveniji na nadmorski višini 756 m. Velja za eno najhladnejših naselij v Sloveniji, saj ima pogosto negativne temperature in snežno odejo.

Portorož: obmorsko letovišče v jugozahodni Sloveniji na nadmorski višini 2 m. Velja za eno najtoplejših in najbolj sončnih krajev v Sloveniji, saj ima blago sredozemsko klimo in visoko relativno vlago.

Kredarica: planinska postaja v Julijskih Alpah na nadmorski višini 2515 m. Velja za eno najvišjih in najbolj vetrovnih krajev v Sloveniji, saj ima alpsko klimo in nizko relativno vlago.

Rateče: vas v severozahodni Sloveniji na nadmorski višini 870 m. Velja za eno najbolj padavinskih krajev v Sloveniji, saj ima zmerno celinsko klimo in visoko količino padavin.

Dodatna pojasnila za pojme navedene v tabelah:

Povprečna mesečna in letna temperatura zraka

Vrednost predstavlja povprečne temperaturne razmere v celici velikosti 1 km2 in je zaokrožena na stopinjo natančno. Vrednosti posamezne celice lahko odstopajo za ± 0,5 °C. Znotraj celice pa zaradi vpliva mikrolokacije lahko posamezne vrednosti odstopajo od povprečja celice tudi za več kot 1 °C.

Povprečna letna temperatura je izračunana na podlagi mesečnih temperatur v ločljivostji 100 m in je naknadno povprečena v ločljivost 1 km. V tem primeru smo naredili najmanjšo napako in se izognili povečanju napake zaradi povprečevanja in zaokroževanja vrednosti posameznih mesecev. To je tudi razlog, da se letno povprečje ne ujema s povprečno vrednostjo vseh zaokroženih vrednosti za posamezne mesece.

Trajanje kurilne sezone

Podatek o trajanju kurilne sezone je zaradi bolj natančnega izračuna razdeljeno na podatka o začetku in koncu kurilne sezone. Na ta način namreč poleg dolžine kurilne sezone za vsako celico lahko določimo tudi začetek in konec sezone v določeni celici in tako umestimo kurilno sezono v letni cikel temperature. Vrednost celice prikazuje zaporedni dan v letu, zaokrožen na 5 dni natančno.

Začetek kurilne sezone se začne takrat, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v sezoni tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Naslednji dan, to je četrti, je prvi dan kurilne sezone. Kurilna sezona se konča, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri zadnjič v sezoni tri dni zapored večja od 12 °C. Tretji dan je konec kurilne sezone, naslednji dan, to je četrti, je že izven kurilne sezone. Trajanje kurilne sezone je število vseh dni med začetkom in koncem kurilne sezone. S to metodo je simulirano ravnanje toplarn in večjih kurišč.

Temperaturni primankljaj

Temperaturni primanjkljaj je definiran kot vsota vseh razlik med notranjo temperaturo (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperature zraka v kurilni sezoni. Vrednosti celic so izražene v Kdan in sicer so zaokrožene na 200 Kdni natančno, kar je tudi natančnost izračuna prostorske porazdelitve temperaturnega primanjkljaja.

Projektna temperatura

Projektna temperatura je definirana kot dolgoletno povprečje najnižje letne vrednosti tridnevnega povprečja minimalne dnevne temperature. Prostorska spremenljivost projektne minimalne temperature je zelo velika in močno odvisna od mikrolokacije. Znotraj območja 1 km2 lahko pričakujemo večja odstopanja od povprečne vrednosti celice, predvsem v izrazitih konkavnih reliefnih oblikah, kamor se lokalno steka hladen zrak. Pri prostorski interpolaciji so bile upoštevane vse konkavne oblike terena s karakeristično dimenzijo večjo od 500 m. Zaradi natančnosti izračuna so vrednosti zaokrožene na 3 °C.

Povprečna mesečna in letna relativna vlaga zraka

Vrednost predstavlja povprečno relativno vlago zraka v celici velikosti 1 km2 in je zaokrožena na odstotno točko natančno. Meritve relativne vlage so močno odvisne od mikrolokacije in so zato slabo reprezentativne za neko širše območje. Posledično so tudi interpolirane vrednosti v pravilno mrežo obremenjene z veliko napako. Ocenjujemo, da povprečne vrednosti relativne vlage na območju mrežne celice 1 km2, lahko odstopajo v obe smeri za več kot 5 odstotnih točk. Znotraj kilometrske celice pa zaradi vpliva mikrolokacije lahko posamezne vrednosti odstopajo tudi več kot 5 odstotnih točk.

Energija sončnega obsevanja

Energija sončnega obsevanja je močno odvisna od mikrolokacije, najbolj od nagiba in orientacije površine, ki sprejema sončno obsevanje. Ker je spremenljivost zaradi orientacije in naklona veliko večja kot prostorska spremenljivost povprečnih mesečnih in letnih vrednosti energije sončnega obsevanja na ravno površino, smo za energijo sončnega obsevanja pripravili preglednice, kjer je podana energija sončnega obsevanja v odvisnosti od nagiba in orientacije ploskve. Prostorsko spremenljivost sončnega obsevanja smo zajeli z razdelitvijo Slovenije v karakteristične cone. Tako smo dobili 14 con s karakteristično letno vrednostjo sončnega obsevanja (v kWh/m2). V vsaki karakteristični coni so na podlagi meritev za različno nagnjene in orientirane ploskve izračunane dnevne vsote energije sončnega obsevanja (Wh/m2), povprečene po mesecu.

Primerjava temperaturnih primankljajev za zgoraj navedene lokacije:

Temperaturni primanjkljaj je definiran kot vsota vseh razlik med notranjo temperaturo (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperature zraka v kurilni sezoni. Vrednosti celic so izražene v Kdan in sicer so zaokrožene na 200 Kdni natančno, kar je tudi natančnost izračuna prostorske porazdelitve temperaturnega primanjkljaja.

  • Ljubljana            3.300 Kdan
  • Babno Polje        4.300 Kdan
  • Portorož             2.300 Kdan
  • Kredarica           7.100 Kdan
  • Rateče               4.700 Kdan

Glede na navedene klimatske podatke in primerjavo temperaturnega primankljaja za posamezne lokacije je popolnoma jasno, da je pri tako različnih podatkih potreben individualni pristop za vsako lokacijo in izdelava PHPP energetske bilance z upoštevanjem klimatskih podatkov, kjer objekt stoji.

Ista pasivna hiša na različnih lokacijah:

Naredili smo še primerjavo kaj se dogaja z energetsko bilanco pasivne hiše, ki dosega pasivni standard v Ljubljani. Objekt je popolnoma enak v vseh izračunih, edino kar smo spremenili so klimatski podatki za vsako posamezno lokacijo.  Za izdelavo tega primera smo vzeli pasivno hišo velikosti 179 m2 neto uporabne površine, ki dosega kriterije Ekosklada za podelitev subvencije ali kredita.

Ljubljana

Specifična potrebna toplota za ogrevanje Q’H,nd,an (kWh/(m2an)) 14,8 kWh/(m²a)
Specifična potrebna odvedena toplota za hlajenje Q’C,nd,an (kWh/(m2an)) 0,4 kWh/(m²a)

.

Babno polje

Specifična potrebna toplota za ogrevanje Q’H,nd,an (kWh/(m2an)) 19,1 kWh/(m²a)
Specifična potrebna odvedena toplota za hlajenje Q’C,nd,an (kWh/(m2an)) 0,0 kWh/(m²a)

.

Portorož

Specifična potrebna toplota za ogrevanje Q’H,nd,an (kWh/(m2an)) 4,7 kWh/(m²a)
Specifična potrebna odvedena toplota za hlajenje Q’C,nd,an (kWh/(m2an)) 2,3 kWh/(m²a)

.

Kredarica

Specifična potrebna toplota za ogrevanje Q’H,nd,an (kWh/(m2an)) 31,4 kWh/(m²a)
Specifična potrebna odvedena toplota za hlajenje Q’C,nd,an (kWh/(m2an)) 0,0 kWh/(m²a)

.

Rateče

Specifična potrebna toplota za ogrevanje Q’H,nd,an (kWh/(m2an)) 17,8 kWh/(m²a)
Specifična potrebna odvedena toplota za hlajenje Q’C,nd,an (kWh/(m2an)) 0,0 kWh/(m²a)

Glede na zgornje podatke vidimo, da bi investitor s tem objektom dobil subvencijo Ekosklada na vseh navedenih lokacijah, saj Ekosklad podeljuje subvencijo glede na Ljubljanske klimatske podatke. V realnosti pa bi bila slika precej drugačna. Objekt na lokaciji Babnega polja bil daleč od pasivnega standarda, podobno velja za Rateče. V Portorožu bi bila ta hiša bistveno predimenzionirana in posledično predraga, torej neekonomična.

Na Kredarici bi hiša, ki bi pri Ekoskladu dobila subvencijo za pasivno hišo imela bilanco 31,4 kWh/m2a in s tem presegla zakonsko določeno mejo v PURES 3, ki je 25,0 kWh/m2a. Kot rečeno, takšen objekt bi na Ekoskladu dobil subvencijo za pasivno hišo, dejansko pa objekt ne ustreza niti minimalnim zakonskim predpisom, ki jih predpisuje pravilnik o učinkoviti rabi energije in tehnične smernice TSG-1-004:2022. V realnosti je energetska bilanca na lokaciji več kot 100% višja od meje za pasivno hišo.

Iz teh podatkov lahko vidimo, da obstajajo velike razlike med lokacijami v Sloveniji glede na klimatske parametre. Te razlike lahko bistveno vplivajo na energetsko bilanco in učinkovitost pasivnih hiš, ki se gradijo na teh lokacijah. Zato je nesmiselno, da se za vse lokacije uporabljajo enaki klimatski podatki, ki veljajo za Ljubljano. To pomeni, da se ne upošteva dejanskega vpliva klime na potrebe po ogrevanju, hlajenju, prezračevanju in osvetlitvi objekta.

Zaključek

V tem članku smo obravnavali problematiko gradnje pasivnih in skoraj nič energijskih hiš v Sloveniji in kriterij Ekosklada za pridobitev spodbud za takšno gradnjo. Pokazali smo, kako je kriterij Ekosklada nesmoteren in nepravičen do investitorjev, ki želijo graditi na različnih lokacijah v državi, saj ne upošteva lokalnih klimatskih podatkov za lokacijo gradnje, ampak zahteva, da se vsi objekti računajo na klimatske podatke v Ljubljani. To pomeni, da se objekti med seboj neprimerljivo primerjajo in da se investitorjem ne zagotavlja enakih možnosti za pridobitev spodbud. To pomeni tudi, da se ne spodbuja gradnja pasivnih hiš tam, kjer bi bile najbolj potrebne in koristne.

Prav tako smo pokazali, kako je Ekosklad s svojimi subvencijami in kriteriji za pridobitev v vseh letih dejansko precej dvignil zavest do kvalitetne energetske gradnje, saj je uvedel preverjanje izvedbe in zahtevo po natančnem nadzoru ter kar je ključno preverjanje zrakotesnosti objekta na objektu samem. To je bistveno vplivalo na kvaliteto gradnje pasivnih hiš v Sloveniji, kar je bolje za okolje in za končnega uporabnika.
Predlagali smo možne rešitve za izboljšanje sistema spodbud in pravičnejšo obravnavo investitorjev. Te rešitve so:

  • Prilagoditev razpisa Ekosklada za gradnjo pasivnih hiš tako, da se upošteva lokalne klimatske podatke za lokacijo gradnje pri ocenjevanju energetske bilance objekta in pri določanju standardov za pasivno hišo.
  • Izobraževanje in usposabljanje projektantov, energetskih svetovalcev in izvajalcev o pomenu uporabe lokalnih klimatskih podatkov pri PHPP izračunu in projektiranju pasivnih hiš.
  • Spremljanje in nadzor nad izvajanjem PHPP izračunov in projektne dokumentacije s strani Ekosklada ali druge neodvisne institucije.
  • Uvedba regionalnih ali lokalnih certifikatov za pasivno hišo, ki bi upoštevali različne klimatske cone v Sloveniji.

Predstavili smo tudi nekaj primerov dobrih praks iz drugih držav, ki že uporabljajo takšen sistem spodbud za gradnjo pasivnih hiš. Ti primeri so:

  • Nemčija: ima različne standarde za pasivno hišo glede na klimatsko cono, ki se določi s pomočjo interaktivne karte na spletni strani Passivhaus Institut . Prav tako ima različne stopnje subvencij glede na energetsko učinkovitost objekta.
  • Avstrija: ima različne standarde za pasivno hišo glede na nadmorsko višino lokacije gradnje. Prav tako ima različne stopnje subvencij glede na energetsko učinkovitost objekta.
  • Hrvaška: ima različne standarde za pasivno hišo glede na klimatsko cono, v kateri se nahaja lokacija gradnje. Prav tako ima različne stopnje subvencij glede na energetsko učinkovitost objekta.
  • Švedska: ima različne standarde za pasivno hišo glede na geografsko območje, na katerem se nahaja lokacija gradnje. Prav tako ima različne stopnje subvencij glede na energetsko učinkovitost objekta.

Upamo, da smo vam s tem člankom ponudili koristne informacije in argumente za izboljšanje sistema spodbud za gradnjo pasivnih in skoraj nič energijskih hiš v Sloveniji. Verjamemo, da je to pomembno za doseganje ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prehoda na nizkoogljično družbo.

Dodajmo še, da se ta praksa glede klimatskih podatkov vleče že od prvega razpisa Ekosklada za gradnjo pasivnih hiš leta 2009. Glede na čas in razvoj stroke menimo, da ni nobenega razloga, da se ne upoštevajo realni klimatski podatki pri podeljevanju spodbud. Menimo, da je to nujno potrebno za zagotavljanje strokovnosti, pravičnosti in učinkovitosti sistema spodbud za gradnjo pasivnih hiš v Sloveniji.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Kako vam lahko pomagamo?

Prosimo izpolnite spodnja polja. V najkrajšem času vas bomo kontaktirali in pomagali pri realizaciji vašega projekta ali pa vam s svetovanjem in nasvetom pomagamo najti pravo rešitev.

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije: