Toplotni mostovi pri Pasivni hiši

Gradnja stavb je pomemben dejavnik pri porabi energije in vplivu na okolje. Zato je nujno, da se pri gradnji upoštevajo načela energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja. Eden od ključnih vidikov energetske učinkovitosti je preprečevanje ali zmanjševanje toplotnih mostov, ki so mesta na zunanjem ovoju zgradbe, kjer je bistveno povečano prehajanje toplote, kot posledica nenatančnosti pri načrtovanju in gradnji stavbe.

Toplotni mostovi so lokalno omejena področja v konstrukciji toplotnega ovoja zgradbe, kjer je povečan prehod toplote. Toplotni mostovi povzročajo večje toplotne izgube, nižje temperature notranjih površin, povečano tveganje za kondenzacijo vlage in pojav plesni. Pri pasivni hiši je potrebno preprečiti ali odpraviti vse toplotne mostove v ovoju stavbe.

Pasivna hiša je zgradba, ki zagotavlja visoko bivalno udobje z minimalno porabo energije za ogrevanje in hlajenje. Pasivna hiša dosega vse zahteve pasivnega standarda le na ta način, da je grajena brez toplotnih mostov. Da se doseže to dokaj strogo zahtevo, morajo biti vsi detajli narejeni že v zgodnji fazi načrtovanja ter skrbno izvedeni.

Toplotni mostovi se lahko pojavijo na različnih lokacijah na ovoju zgradbe, kot so stropne stene, povezave med balkonom in steno, stik strehe ali stropa s steno, stik okna ali vrat s steno, vogali fasad, temelji in stebri, vgradne svetilke in omrežja.

Toplotni mostovi se lahko delijo glede na vzrok nastanka na tri vrste:

  • konvekcijske,
  • geometrijske in
  • konstrukcijske.
  • Konvekcijski toplotni most nastane na mestih, kjer topel zrak brez ovire uhaja iz stavbe skozi špranje, odprtine, netesne stike med elementi ovoja ali vgradnim pohištvom. Konvekcijski toplotni most se lahko prepreči z zagotavljanjem zrakotesnosti ovoja z uporabo ustreznih tesnil in materialov.
  • Geometrijski toplotni most nastane na mestih, kjer je površina na notranji strani gradbenega materiala manjša od zunanje površine. To se zgodi, ko se dve steni stikata pod določenim kotom (npr. vogali), ali ko je presek gradbenega materiala povečan (npr. balkoni, terase). Geometrijski toplotni most se lahko zmanjša z uporabo izolacijskih elementov, ki omogočajo kontinuirano izolacijo na vogalih in stikih.
  • Konstrukcijski toplotni most nastane na mestih, kjer je toplotna izolacija prekinjena ali zmanjšana zaradi vgradnje različnih elementov, kot so strešna okna, dimniki, prezračevalne cevi, električne inštalacije, itd. Konstrukcijski toplotni most se lahko prepreči z načrtovanjem in izvedbo elementov tako, da ne povzročajo prekinitev toplotnega ovoja ali zmanjšujejo njegovo zrakotesnost. Največkrat so posledica slabo načrtovanih detajlov pri prebojih, previsih (konzolah), priključkih, rebrih, prekinitvah toplotne izolacije. Do takih konstrukcijskih napak pri pasivni hiši ne sme priti. Osnovni princip gradnje pasivne hiše je »konstruiranje brez toplotnih mostov«.

Toplotni mostovi so pomemben dejavnik pri energetski učinkovitosti in kakovosti bivanja v stavbah. Zato je pri gradnji pasivnih hiš, ki zagotavljajo visoko stopnjo udobja bivanja z minimalno porabo energije, potrebno preprečiti ali minimalizirati toplotne mostove z učinkovito izolacijo.

Zgradbe so brez toplotnih mostov, kadar je linijska toplotna prehodnost ψ ≤ 0,01 W/(mK) in kadar so notranje površinske temperature (pri najnižji temperaturi zunanjega zraka –10°C in zemlje +10°C) vedno nad 13°C. Pri manjših objektih je sorazmerno enostavno doseči konstrukcijo brez toplotnih mostov. Večji problemi nastanejo pri večjih objektih, ko je: izvedba toplotne izolacije pod talno ploščo bolj zahtevna, pod ogrevanim toplotnim ovojem neogrevana klet, balkon na fasadi, obešena fasada, kjer toplotni most predstavljajo sidra za pritrjevanje fasadne obloge, stopnišča vodijo do neogrevane kleti, idr.

Pri načrtovanju pasivne hiše je potrebno upoštevati naslednja načela:

  • Orientacija: Izraba dobitkov sončnega sevanja je možna le pri pravilni orientaciji pasivne hiše, odvisna pa je tudi od orientacije fasade, letnega časa in dnevnega gibanja sonca. Idealna je orientacija proti jugu ± 30°.
  • Shranjevanje sončne energije: Sončna energija se lahko shranjuje v masivnih elementih zgradbe (zidovi, tla), ki imajo visoko toplotno akumulativnost. Ti elementi morajo biti izpostavljeni soncu ali notranjim toplotnim virom (ljudje, naprave) in ne smejo biti prekriti z izolacijo ali oblogo.
  • Oblika zgradbe: Oblika zgradbe mora biti čim bolj kompaktna in enostavna, da se zmanjša površina ovoja v primerjavi s prostornino. Pomemben je tudi faktor oblike A/V (razmerje med površino ovoja in prostornino), ki mora biti čim manjši.
  • Toplotna izolacija: Toplotna izolacija zunanjih neprosojnih obodnih površin (stene, streha, tla) mora biti dovolj debela, da se zagotovi nizka toplotna prehodnost (U ≤ 0,15 W/m²K). Priporočljivo je uporabljati naravne in obnovljive materiale za izolacijo, kot so lesna vlakna, celuloza, pluta, ovčja volna itd.
  • Okna in vrata: Okna in vrata morajo biti visoko energetsko učinkovita, s trojno zasteklitvijo in plinskim polnjenjem (argon ali kripton), ki zagotavlja nizko toplotno prehodnost (U ≤ 0,8 W/m²K) in visoko prepustnost sončnega sevanja (g ≥ 50 %).

Pri gradnji pasivne hiše je pomembno, da se pristopi celostno in da se pri gradnji uporabi gradbeni sistem, kot je recimo TermoLOGiK, ki je že zasnovan tako, da zagotavlja gradnjo pasivnih hiš brez toplotnih mostov.

Preprečevanje in zmanjševanje toplotnih mostov

Opisali bomo nekaj načinov za preprečevanje ali zmanjševanje toplotnih mostov pri gradnji pasivnih hiš. Navedli bomo nekaj primerov dobre prakse, kot so uporaba izolacijskih materialov, pravilna vgradnja oken in vrat, izogibanje prekinitev toplotnega ovoja, izvedba toplotnih mostov na vogalih in stikih, itd. Prav tako bomo predstavili nekaj metod za izračun in merjenje toplotnih mostov, kot so numerične simulacije, termografija, itd.

Uporaba izolacijskih materialov: eden od ključnih vidikov preprečevanja toplotnih mostov je uporaba kvalitetnih in ustreznih izolacijskih materialov, ki zagotavljajo visok toplotni upor in nizko toplotno prevodnost. Izolacijski materiali morajo biti primerni za vrsto konstrukcije, način vgradnje in klimatske razmere. Pri izbiri izolacijskih materialov je pomembno upoštevati tudi njihove druge lastnosti, kot so paroprepustnost, vodoodbojnost, požarna odpornost, zvočna izolacija, trajnost, itd. Nekateri primeri izolacijskih materialov, ki se uporabljajo pri gradnji pasivnih hiš, so: kamena volna, steklena volna, ekspandirani polistiren (EPS), ekstrudirani polistiren (XPS), celulozna vlakna, lesna vlakna, pluta, ovčja volna, konopljina vlakna, itd

Pravilna vgradnja oken in vrat: okna in vrata so pomembni elementi toplotnega ovoja stavbe, saj omogočajo prehod svetlobe in zraka ter vplivajo na toplotne izgube in dobitke. Pri gradnji pasivnih hiš je potrebno uporabiti kvalitetna okna in vrata, ki imajo visoko toplotno izolativnost in zrakotesnost. Okna in vrata morajo biti primerno dimenzionirana, orientirana in senčena glede na potrebe po osvetlitvi, ogrevanju in hlajenju prostorov. Okna in vrata morajo biti tudi pravilno vgrajena v steno, tako da ne povzročajo toplotnih mostov na stiku med okvirjem in špaleto. Za to je potrebno uporabiti ustrezne izolacijske elemente, tesnila in pritrdilne sisteme.

Izogibanje prekinitev toplotnega ovoja: toplotni ovoj stavbe je sestavljen iz zunanjih sten, strehe, tal in temeljev, ki ločujejo notranje prostore od zunanjega okolja. Toplotni ovoj mora biti čim bolj neprekinjen in zrakotesen, da se prepreči nepotrebno prehajanje toplote in zraka. Pri gradnji pasivnih hiš je potrebno paziti, da se ne povzročajo prekinitve toplotnega ovoja zaradi vgradnje različnih elementov, kot so balkoni, terase, strešna okna, dimniki, prezračevalne cevi, električne inštalacije, itd. Ti elementi morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne povzročajo toplotnih mostov ali zmanjšujejo zrakotesnost ovoja. Za to je potrebno uporabiti ustrezne izolacijske elemente, tesnila in pritrdilne sisteme.

Izvedba toplotnih mostov na vogalih in stikih: vogali in stiki med različnimi deli toplotnega ovoja stavbe so mesta, kjer se lahko pojavijo geometrijski toplotni mostovi zaradi povečanega preseka gradbenega materiala. Geometrijski toplotni mostovi se pojavljajo v delih ovoja, kjer je zunanja površina preko katere prehaja toplota večja od notranje površine. Pri gradnji pasivnih hiš je potrebno izvesti toplotne mostove na vogalih in stikih tako, da se zmanjša razlika med zunanjo in notranjo površino. Za to je potrebno uporabiti ustrezne izolacijske elemente, ki omogočajo kontinuirano izolacijo na vogalih in stikih.

Izračun in merjenje toplotnih mostov: za ugotavljanje prisotnosti in velikosti toplotnih mostov pri gradnji pasivnih hiš je potrebno uporabiti ustrezne metode za izračun in merjenje toplotnih mostov. Izračun toplotnih mostov se lahko opravi s pomočjo numeričnih simulacij, ki omogočajo določitev porazdelitve temperatur in toplotnih tokov na toplotnem ovoju stavbe. Numerične simulacije se lahko izvedejo s pomočjo različnih programskih orodij, kot so: Therm, Flixo, ConDense, itd. Merjenje toplotnih mostov se lahko opravi s pomočjo termografije, ki omogoča vizualizacijo temperaturnih razlik na površini toplotnega ovoja stavbe. Termografija se lahko izvede s pomočjo infrardeče kamere, ki zajame termično sliko ovoja. Izračun in merjenje toplotnih mostov sta pomembna za preverjanje kakovosti gradnje in ustreznosti standardu pasivne hiše.

Primer toplotnega mostu balkona

Neizoliran balkon iz armiranega betona, ki je v dolžini 10 m vpet v zunanjo steno z U-vrednostjo 0,10 W/m²K, predstavlja velik toplotni most. Če predpostavimo, da je balkon širok 1 m in debel 0,2 m, potem je njegova fasadna površina 2 m², njegova toplotna prehodnost pa U = 2,5 W/m²K. To pomeni, da skozi balkon pri temperaturni razliki med notranjostjo in zunanjostjo 20 °C uhaja 100 W toplote. To je enako kot če bi imeli na steni odprto okno velikosti 0,17 m². Poleg tega je na notranji strani stene temperatura nižja kot v ostalem delu prostora, kar lahko povzroči nelagodje in kondenzacijo vlage.

Če pa uporabimo element za prekinitev toplotnega mostu, ki je sestavljen iz izolacijskega materiala (polistiren) in steklenih vlaken, ki prevajajo obremenitve med konstrukcijama balkona in stene, potem se toplotni most bistveno zmanjša. Element ima linijsko toplotno prehodnost ψ = 0,02 W/mK, kar pomeni, da skozi njega pri temperaturni razliki 20 °C uhaja le 2 W toplote na meter dolžine. Za celoten balkon je to skupaj 20 W toplote, kar je 5-krat manj kot pri neizoliranem balkonu. Poleg tega je na notranji strani stene temperatura skoraj enaka kot v ostalem delu prostora, kar zagotavlja bivalno udobje in preprečuje kondenzacijo vlage.

Balkoni so pogosto želena arhitekturna značilnost investitorjev pasivnih hiš, saj nudijo dodaten bivalni prostor na prostem, “povečujejo estetsko vrednost” fasade in omogočajo boljšo prezračevanje prostorov. Vendar pa imajo balkoni tudi nekaj slabosti, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju in gradnji pasivne hiše.

Prva slabost je povezana s toplotnimi mostovi, ki nastanejo zaradi izstopanja balkonske plošče iz ovoja stavbe. Balkonska plošča namreč prenaša toploto iz notranjosti stavbe v zunanjost, kar povzroča večje toplotne izgube in nižjo temperaturo na notranji površini stene pod balkonom. To lahko vodi do kondenzacije vodne pare in razvoja plesni na steni. Da bi preprečili ali zmanjšali toplotne mostove pri balkonih, je potrebno uporabiti detajle in elemente za prekinitev toplotnih mostov, ki zagotavljajo termično ločitev med balkonsko ploščo in nosilno konstrukcijo stavbe. Ti elementi pa povečujejo stroške gradnje in zahtevajo natančno izvedbo.

Druga slabost je povezana s senčenjem oken pod balkoni v zimskih mesecih. Balkoni namreč zmanjšujejo količino sončne energije, ki pride do oken pod njimi, kar zmanjšuje pasivno solarno ogrevanje prostorov in potrebuje dodatno umetno razsvetljavo. To pomeni večjo porabo energije za ogrevanje in osvetljevanje prostorov. Da bi zmanjšali senčenje oken pod balkoni, je potrebno upoštevati optimalno orientacijo, obliko in velikost balkonov ter njihovo razporeditev na fasadi. Prav tako je priporočljivo uporabiti transparentne ali perforirane ograje na balkonih, ki omogočajo večji prehod sončne svetlobe.

Zaradi teh slabosti je izvedba balkonov na pasivnih hišah na splošno odsvetovana, saj balkoni podražijo izvedbo objekta in povzročajo senčenje oken pod njimi v zimskih mesecih. Če pa se kljub temu odločimo za izvedbo balkonov na pasivni hiši, je potrebno upoštevati ustrezne rešitve za preprečevanje ali zmanjšanje toplotnih mostov in senčenja, ki jih določajo veljavni pravilniki in tehnične smernice.

Problematika špalet oken v klasični opečni ali betonski gradnji:

Špalete oken so ploskve, ki v debelini stene omejujejo odprtine oken. Špalete oken so pomemben del toplotnega ovoja stavbe, saj lahko predstavljajo toplotne mostove, če niso ustrezno izolirane. Toplotni mostovi so mesta na ovoju stavbe, kjer je toplotna izolacija prekinjena ali zmanjšana, zaradi česar pride do povečanega prehoda toplote iz notranjosti v zunanjost. Toplotni mostovi povzročajo večje toplotne izgube, kar pomeni večje stroške ogrevanja.
Poleg tega lahko povzročijo kondenzacijo vodne pare na notranji površini stene, ki lahko pade pod rosišče notranjega zraka. Na takih mestih se lahko pojavi plesen, ki je škodljiva za zdravje ljudi in za stanje konstrukcije.

Da bi preprečili ali zmanjšali toplotne mostove na špaletah oken, je potrebno vgraditi dodatno izolacijo po celotnih špaletah oken v klasični opečni ali betonski gradnji. Dodatna izolacija špalet oken pomeni nalepitev toplotne izolacije – npr. stiroporja, stirodurja,… določene debeline na notranjo površino špalet oken in kasnejša slikopleskarska obdelava z mrežico, lepilom in barvno obdelavo.

Debelina dodatne izolacije špalet oken je odvisna od debeline izolacije na fasadi, vrste in kakovosti stavbnega pohištva, orientacije in velikosti oken ter zahtevanih toplotnih lastnosti stavbe. Na splošno velja, da je priporočljiva debelina dodatne izolacije špalet oken od 3 do 5 cm.

Vgradnja dodatne izolacije po celotnih špaletah oken v klasični opečni ali betonski gradnji prinaša številne prednosti, kot so:

  • zmanjšanje toplotnih izgub in varčevanje z energijo
  • preprečevanje kondenzacije in razvoja plesni na stenah
  • izboljšanje bivalnega udobja in kakovosti zraka
  • izboljšanje estetskega videza notranjih sten
  • podaljšanje življenjske dobe stavbe

Zato je smiselno, da se pri načrtovanju in gradnji klasične opečne ali betonske gradnje posvetimo tudi problematiki toplotnih mostov na špaletah oken in upoštevamo zahteve in priporočila, ki jih določajo veljavni pravilniki in tehnične smernice.

Pojav plesni in vplivu toplotnih mostov na zdravje uporabnika in stanje konstrukcije

Toplotni mostovi so mesta na ovoju stavbe, kjer je toplotna izolacija prekinjena ali zmanjšana, zaradi česar pride do povečanega prehoda toplote iz notranjosti v zunanjost. To ima za posledico nižjo temperaturo na notranji površini stene, ki lahko pade pod rosišče notranjega zraka. Na takih mestih se lahko pojavi kondenzacija vodne pare, ki je prisotna v zraku zaradi različnih dejavnosti v prostoru (dihanje, kuhanje, pranje, sušenje perila itd.). Kondenzirana vlaga ustvarja ugodne pogoje za razvoj plesni, ki so mikroskopske glive, ki rastejo na organskih materialih (omet, les, papir, tekstil itd.).

Plesen na stenah ni le estetski problem, ampak predstavlja tudi resno nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki bivajo v prostoru. Plesen namreč sprošča spore in strupene snovi (mikotoksine), ki se širijo po zraku in lahko povzročijo alergijske reakcije, draženje dihalnih poti in oči, glavobole, utrujenost, slabost in celo resnejše bolezni dihal in imunskega sistema. Plesen je še posebej škodljiva za otroke, starejše, astmatike in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.

Poleg tega plesen lahko povzroči tudi poškodbe na konstrukciji stavbe, saj razgrajuje organske materiale in zmanjšuje njihovo trdnost in obstojnost. Plesen lahko tudi pospeši korozijo kovinskih delov konstrukcije, kot so armatura, vijaki, nosilci itd. Plesen lahko tudi povzroči neprijetne vonjave v prostoru, ki se težko odstranijo.

Da bi preprečili nastanek plesni na stenah, je potrebno odpraviti vzroke za kondenzacijo vodne pare, ki so predvsem toplotni mostovi, neustrezna toplotna izolacija, slabo prezračevanje in prevelika vlaga v prostoru. Toplotne mostove je najbolje preprečiti že v fazi projektiranja in gradnje stavbe, z uporabo ustreznih materialov, detajlov in elementov za prekinitev toplotnih mostov. Če pa so toplotni mostovi že nastali, jih je potrebno sanirati z dodatno toplotno izolacijo ali drugimi ukrepi. Prav tako je pomembno zagotoviti redno in učinkovito prezračevanje prostorov, da se odvaja odvečna vlaga iz zraka. Priporočljivo je tudi vzdrževati primerno temperaturo in relativno vlažnost v prostoru (med 18 in 22 °C ter med 40 in 60 %), da se prepreči kondenzacija na hladnejših površinah. Če pa se plesen že pojavi na stenah, jo je potrebno čim prej odstraniti z ustreznimi sredstvi in postopki, pri čemer je potrebno upoštevati varnostne ukrepe za zaščito zdravja.

Toplotni mostovi glede na PURES 3 in TSG-1-004:2022

Toplotni mostovi so mesta na ovoju stavbe, kjer je toplotna izolacija prekinjena ali zmanjšana, zaradi česar pride do povečanega prehoda toplote iz notranjosti v zunanjost. Toplotni mostovi lahko nastanejo zaradi spremembe materiala, debeline ali geometrije konstrukcije. Toplotni mostovi povzročajo večje toplotne izgube, kar pomeni večje stroške ogrevanja. Poleg tega lahko povzročijo kondenzacijo vodne pare na notranji površini stene, ki lahko pade pod rosišče notranjega zraka. Na takih mestih se lahko pojavi plesen, ki je škodljiva za zdravje ljudi in za stanje konstrukcije.

Najpogostejši toplotni mostovi pri gradnji so:

  • vertikalne in horizontalne armiranobetonske vezi, stebri in nosilci
  • nadstreški, balkonske plošče in terase
  • okenski in vratni parapeti
  • vogali in robovi stavbe
  • stik zunanje stene in stropne plošče proti neogrevanemu podstrešju
  • stik zunanje stene in temelja
  • stik zunanje stene in strehe

Vrednosti toplotnih mostov se izražajo s koeficientom linijske toplotne prehodnosti ψ (psi), ki ima enoto W/mK. Ta koeficient pove, koliko toplote prehaja skozi meter dolžine toplotnega mostu pri temperaturni razliki 1 K med notranjostjo in zunanjostjo. Višja je vrednost ψ, večji je toplotni most. Vrednosti ψ se lahko izračunajo z različnimi metodami, kot so numerična simulacija, analitična rešitev ali tabelarične vrednosti. V Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 3) in pripadajoči tehnični smernici TSG-1-004:2022 so podane referenčne vrednosti ψ za nekatere tipične toplotne mostove.

Preglednica: Referenčne vrednosti ψ za nekatere tipične toplotne mostove po PURES 3 in TSG-1-004:2022

Toplotni most Referenčna vrednost ψ (W/mK)
Stik zunanje stene in stropne plošče proti neogrevanemu podstrešju 0,08
Stik zunanje stene in temelja 0,16
Stik zunanje stene in strehe 0,08
Vertikalna armiranobetonska veza 0,32
Horizontalna armiranobetonska veza 0,24
Steber na fasadi 0,32
Nosilec na fasadi 0,24
Nadstrešek 0,32
Balkonska plošča 0,64
Terasa 0,48
Okenski parapet 0,16
Vratni parapet 0,16
Vogal stavbe (zunanji) -0,08
Vogal stavbe (notranji) 0,08

Da bi preprečili ali zmanjšali toplotne mostove pri gradnji, je potrebno upoštevati celosten pristop do gradnje pasivne hiše, ki vključuje tako projektiranje, izvedbo kot tudi uporabo objekta. Pri projektiranju je pomembno upoštevati optimalno obliko in zasnovo objekta, izbrati ustrezne materiale in sisteme za ovoj stavbe, uporabiti detajle in elemente za prekinitev toplotnih mostov. Pri izvedbi je ključnega pomena kakovostna in natančna izvedba vseh detajlov in spojev, da se zagotovi neprekinjenost toplotne izolacije in zrakotesnost ovoja stavbe. Pri uporabi je pomembno zagotoviti redno in učinkovito prezračevanje, ogrevanje in hlajenje prostorov, da se prepreči kondenzacija na hladnejših površinah.

Pomen natančnega PHPP izračuna energetske bilance

Za načrtovanje in gradnjo pasivnih hiš je potrebno uporabiti poseben program za izračun energetske bilance objekta, ki se imenuje PHPP (Passive House Planning Package). PHPP je program, ki ga je razvil Passivhaus Institut v Nemčiji in omogoča certificiranje pasivnih hiš. PHPP je ključno orodje v fazi zasnove projekta, saj omogoča preverjanje pravilnosti odločitev pri zasnovi zgradbe že med samim projektiranjem.

PHPP omogoča izračun toplotne prehodnosti (U vrednost) posameznih sestavnih delov objekta, toplotne bilance celotnega objekta, potrebne toplote za ogrevanje, toplotnih dotokov in izgub, primarne energije, specifične porabe električne energije, itd. PHPP upošteva tudi lokalne klimatske podatke in realno temperaturo v pasivni hiši.

PHPP je pomemben za zagotavljanje visoke energetske učinkovitosti in kakovosti bivanja v pasivni hiši. S pomočjo PHPP lahko sproti ovrednotimo učinkovitost morebitnih potrebnih izboljšav: sprememba arhitekturne zasnove, povečanje ali zmanjšanje steklenih površin, elementov senčenja, orientacije, oblike, zasnove ogrevalnih sistemov, itd. PHPP nam pomaga doseči ciljno vrednost potrebne toplote za ogrevanje, ki je za pasivno hišo 15 kWh/m2a.

Zato je pri gradnji pasivnih hiš nujno potrebno uporabiti natančen PHPP izračun energetske bilance, ki upošteva lokalne klimatske podatke in realno temperaturo v pasivni hiši. To nam omogoča optimalno zasnovo in izvedbo stavbe, ki zagotavlja visoko stopnjo udobja bivanja z minimalno porabo energije.

Pomen celostnega pristop pri projektiranju in gradnji pasivne hiše

Pasivna hiša je zgradba, ki zagotavlja visoko bivalno udobje z minimalno porabo energije za ogrevanje in hlajenje. Da bi dosegli ta cilj, je potrebno upoštevati celosten pristop do gradnje pasivne hiše, ki vključuje tako projektiranje, izvedbo kot tudi uporabo objekta. Pri projektiranju pasivne hiše je pomembno upoštevati lokacijo, orientacijo, obliko in zasnovo objekta, da se zagotovi optimalna izraba sončne energije in naravne svetlobe ter prepreči pregrevanje in izgube toplote. Prav tako je potrebno izbrati ustrezne materiale in sisteme za ovoj stavbe, ki zagotavljajo visoko toplotno izolativnost in nepredušnost ter odpravljajo toplotne mostove. Toplotni mostovi so namreč glavni vzrok za povečane toplotne izgube, kondenzacijo vlage in nastanek plesni na stenah. Pri izvedbi pasivne hiše je ključnega pomena kakovostna in natančna izvedba vseh detajlov in spojev, da se zagotovi neprekinjenost toplotne izolacije in zrakotesnost ovoja stavbe.

Pri tem je priporočljivo uporabljati gradbene sisteme, ki so posebej zasnovani za gradnjo pasivnih hiš, kot je na primer TermoLOGiK, ki omogoča izvedbo ovoja pasivne hiše z vrhunsko izolativnostjo in popolnoma brez toplotnih mostov.

Pri uporabi pasivne hiše je pomembno upoštevati pravilno in učinkovito prezračevanje, ogrevanje in hlajenje prostorov, da se zagotovi optimalna kakovost zraka in bivalno udobje. Pri tem je priporočljivo uporabljati sisteme, ki izkoriščajo odpadno toploto iz odpadnega zraka, gospodinjskih aparatov in drugih virov ter jo vračajo v prostor ali jo uporabijo za pripravo tople sanitarne vode.

Celosten pristop do gradnje pasivne hiše je ključen do končnega kvalitetnega objekta in zadovoljnega uporabnika, saj omogoča visoko energetsko učinkovitost, varčevanje z naravnimi viri, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje zdravja in počutja ljudi.

Zaključek:

Toplotni mostovi so mesta na ovoju stavbe, kjer je toplotna izolacija prekinjena ali zmanjšana, zaradi česar pride do povečanega prehoda toplote iz notranjosti v zunanjost. Toplotni mostovi povzročajo večje toplotne izgube, kar pomeni večje stroške ogrevanja. Poleg tega lahko povzročijo kondenzacijo vodne pare na notranji površini stene, ki lahko pade pod rosišče notranjega zraka. Na takih mestih se lahko pojavi plesen, ki je škodljiva za zdravje ljudi in za stanje konstrukcije

Da bi preprečili ali zmanjšali toplotne mostove pri gradnji pasivne hiše, je potrebno upoštevati celosten pristop do gradnje pasivne hiše, ki vključuje tako projektiranje, izvedbo kot tudi uporabo objekta. Pri projektiranju je pomembno upoštevati optimalno obliko in zasnovo objekta, izbrati ustrezne materiale in sisteme za ovoj stavbe, uporabiti detajle in elemente za prekinitev toplotnih mostov. Pri izvedbi je ključnega pomena kakovostna in natančna izvedba vseh detajlov in spojev, da se zagotovi neprekinjenost toplotne izolacije in zrakotesnost ovoja stavbe. Pri uporabi je pomembno zagotoviti redno in učinkovito prezračevanje, ogrevanje in hlajenje prostorov, da se prepreči kondenzacija na hladnejših površinah.

Gradnja pasivne hiše brez toplotnih mostov prinaša številne prednosti, kot so:

  • visoka energetska učinkovitost in varčevanje z energijo
  • visoko bivalno udobje in kakovost zraka
  • preprečevanje razvoja plesni in izboljšanje zdravja ljudi
  • preprečevanje poškodb na konstrukciji in podaljšanje življenjske dobe stavbe
  • zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prispevek k varovanju okolja

Zato je smiselno, da se pri načrtovanju in gradnji pasivne hiše posvetimo tudi problematiki toplotnih mostov in upoštevamo zahteve in priporočila, ki jih določajo veljavni pravilniki in tehnične smernice.

Na koncu lahko ugotovimo, da je gradnja pasivnih hiš brez toplotnih mostov možna in zaželena. S tem se lahko doseže visoka energetska učinkovitost in kakovost bivanja v stavbah. Za to pa je potrebno nekaj znanja in izkušenj pri načrtovanju in izvedbi stavbe. Pri tem lahko pomagajo strokovnjaki za pasivno gradnjo, ki imajo ustrezne reference in certifikate. Prav tako lahko pomagajo kvalitetni in ustreznih izolacijski elementi, ki so na voljo na trgu. Gradnja pasivnih hiš brez toplotnih mostov je torej investicija, ki se splača.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Če se želite prepričati o prednostih individualnega pristopa do projektiranja pasivnih hiš, vam priporočamo, da se obrnete na podjetje Arhem d.o.o., ki v sklopu arhitekturnega biroja ponuja povsem individualni pristop do zasnove projekta, individualno vodenje vsakega projekta in osebni pristop do vsakega, ki jim s sodelovanjem izkaže zaupanje. Podjetje Arhem d.o.o. ima dolgoletne izkušnje in znanje na področju pasivne gradnje in uporablja PHPP metodologijo za izračun energetske bilance. Poleg tega vam lahko ponudijo izvedbo pasivne hiše v sklopu skupine PasivnaGradnja.si, ki bo na podlagi več kot 20 letnih izkušenj na področju pasivne gradnje in dobro izdelane projektne dokumentacijo arhitekturnega biroja Arhem prenesla na gradbišče in jo s pomočjo popolnoma fleksibilnega gradbenega sistema za izvedbo pasivnih hiš TermoLOGiK hitro in natančno prenesla v realnost.

Končni rezultat bo zaradi usklajenega dela in poznavanja vseh segmentov projektiranja in gradnje najboljši za dano lokacijo, za izražene želje naročnika in ekonomski okvir v katerega je objekt postavljen.

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije:

Kako vam lahko pomagamo?

Prosimo izpolnite spodnja polja. V najkrajšem času vas bomo kontaktirali in pomagali pri realizaciji vašega projekta ali pa vam s svetovanjem in nasvetom pomagamo najti pravo rešitev.

Katero področje naših storitev vas zanima? *