Estrih: vrste, lastnosti in izvedba

Kako izbrati in položiti pravi estrih za vašo Pasivno hišo

Estrih je pomemben del gradnje in obnove tal, ki vpliva na kakovost, trajnost in funkcionalnost talnih oblog. V tem članku bomo predstavili različne vrste, lastnosti in načine izvedbe estriha, s posebnim poudarkom na klasičnem cementnem estrihu, ki je najbolj pogosta in primerna vrsta estriha za pasivno hišo. Spoznali bomo, kako se estrih suši in kako to vpliva na čas polaganja talnih oblog. Izvedeli bomo tudi, kako merimo vlago v estrihu in kakšne so dovoljene stopnje vlage za različne talne obloge. Nazadnje bomo razložili, zakaj je klasični cementni estrih pomemben za kvalitetno pasivno hišo, saj le ta prispeva dodatno termično maso v pasivni hiši, kar povečuje termostabilnost objekta, boljše bivalne pogoje in manjše obratovalne stroške.

Suhi estrihi

Suhi estrihi so estrihi iz plošč, ki nadomeščajo mokre cementne ali anhidritne estrihe. Plošče so lahko iz različnih materialov: najpogosteje uporabljamo mavčno-vlaknene plošče, lahke betonske plošče, lesne plošče ali deske ter plošče iz umetnih materialov. Debelina suhega estriha je odvisna od vrste plošč in od podlage. Najtanjši estrihi so iz mavčno-vlaknenih plošč (18 mm do 25 mm), najdebelejši pa iz lesnih plošč (od 22 mm do 50 mm). Suhi estrihi so enostavna rešitev za vse novogradnje in za adaptacije.

Glavne prednosti suhih estrihov so:

  • hitra in enostavna gradnja, brez dolgotrajnega sušenja
  • majhna teža elementov, ki ne obremenjuje konstrukcije
  • majhna višina: sami elementi suhega estriha so debeli od 20 do 25 mm
  • možna je kombinacija z električnim ali vodnim talnim gretjem

Suhi estrih je lahko sestavljen iz več plasti, odvisno od potrebe, posamezni materiali pa imajo lahko več funkcij: sloj, s katerim izravnamo podlago, sloj za zvočno izolacijo, sloj za toplotno izolacijo, nosilni sloj, tesnilni sloj.

Za izravnavo podlage se uporabljajo suha nasutja iz različnih materialov, ki imajo različne lastnosti glede toplotne in zvočne izolacije, tlačne trdnosti, gostote in posedka. V spodnji tabeli so prikazani nekateri primeri suhih nasutij:

Samorazlivni estrih

Samorazlivni estrih je posebna oblika estriha, ki se v tekočem stanju nanese na tla objekta, nato pa se pod lastno težo enakomerno porazdeli po površini. Ne gre ga enačiti z navadnim cementnim estrihom. Samorazlivni estrih je običajno izdelan iz anhidrita, ki je kalcijev sulfat, pridobljen iz odpadnega materiala pri proizvodnji fosforne kisline.

Prednost samorazlivnega estriha pred navadnim estrihom je, da se hitreje suši in da ima tanjšo debelino. Poleg tega omogoča boljše temperaturne izkoristke, predvsem v kombinaciji z nizkotemperaturnim ogrevanjem. Prav tako se lepše porazdeli po površini tal, saj ima zaradi tovarniškega mešanja možnost samorazlivanja in enakomerno kakovost. Ima pa tudi visoko tlačno in upogibno trdnost.

Samorazlivni estrih omogoča hitro izvedbo, saj ne potrebuje dodatnega izravnavanja s samorazlivnimi masami. Samorazlivni estrih je stabilen, brez neželenih napetosti zaradi krčenja in ne potrebuje dodatne ojačitve.

Samorazlivni estrih je kot podlaga primeren tako pod keramičnimi ploščicami, parketom, laminatom in drugimi materiali. Posebej pa je ta vrsta estriha primerna v kombinaciji s talnim gretjem. Estrih v tekočem stanju se razlije med cevi talnega gretja in jih lepše objame. Poleg tega se v plasti estriha pojavijo manjši zračni mehurčki, ki prispevajo k lažjemu prenosu toplote iz cevi talnega gretja v prostor.

Za pripravo tal za samorazlivni estrih je potrebno počakati, da je površina tal suha in trda. Nato je treba položiti trak iz stisljivega materiala vzdolž obodnih sten in razpostaviti folijo ali premaz po celotni površini tal. Nato se zmeša masa za samorazlivni estrih in se jo nanese na tla s pomočjo črpalke ali ročno. Debelina samorazlivnega estriha je odvisna od vrste estriha, pričakovane obtežbe in debeline izolacije. Minimalna debelina je 25 mm za vezani estrih, 30 mm za drseči ali plavajoči estrih in 35 mm za estrih za talno ogrevanje.

Klasični cementni estrih

Klasični cementni estrih je najbolj razširjen tip estriha, ki se uporablja za izravnavo tal in ustvarjanje podlage za končne talne obloge. Cementni estrih je sestavljen iz cementa, peska, vode in dodatkov, ki izboljšujejo njegove lastnosti. Cementni estrih se lahko uporablja kot vezani (25 – 50 mm), drseči (35 – 50 mm), plavajoči (40 – 50 mm) ali kot estrih za talno ogrevanje (45 – 50 mm nad premerom grelnih cevi).

Glavne prednosti cementnega estriha so:

  • visoka odpornost na vlago
  • visoka tlačna trdnost
  • možnost uporabe na različnih podlagah
  • možnost uporabe na večjih površinah brez dilatacij
  • možnost uporabe različnih talnih oblog

Slabosti cementnega estriha so:

  • dolg čas sušenja
  • večja debelina in teža
  • večja poraba materiala in energije
  • potreba po ojačitvi in izravnavi
  • manjša toplotna prevodnost

Za pripravo tal za cementni estrih je potrebno počakati, da je površina tal suha in trda. Nato je treba položiti trak iz stisljivega materiala vzdolž obodnih sten in razpostaviti folijo ali premaz po celotni površini tal. Nato se zmeša masa za cementni estrih in se jo nanese na tla s pomočjo lopate ali gladilke. Debelina cementnega estriha je odvisna od vrste estriha, pričakovane obtežbe in debeline izolacije. Minimalna debelina je 25 mm za vezani estrih, 35 mm za drseči ali plavajoči estrih in 45 mm za estrih za talno ogrevanje.

Predstavili smo tri vrste estrihov, ki se uporabljajo za izvedbo tal v pasivnih hišah: suhe estrihe, samorazlivne estrihe in klasične cementne estrihe. Vsaka vrsta estriha ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba upoštevati pri izbiri najprimernejše rešitve. Suhi estrihi so hitri, lahki in tanki, samorazlivni estrihi so enakomerni, toplotno učinkoviti in zvočno izolirani, cementni estrihi pa so odporni, trdni in vsestranski. Za vsako vrsto estriha sem opisal tudi način izvedbe in čase sušenja. Upam, da vam je bil članek koristen in zanimiv.

Toplotna in zvočna izolacija pod estrihom

Toplotna in zvočna izolacija pod estrihom je pomembna za zagotavljanje udobja in varčevanja z energijo v pasivnih hišah. Toplotna izolacija pod estrihom zmanjšuje toplotne izgube skozi tla in omogoča boljši izkoristek talnega gretja. Zvočna izolacija pod estrihom pa preprečuje širjenje udarnega zvoka v spodnje etaže ali sosednje prostore.

Za toplotno in zvočno izolacijo pod estrihom se lahko uporabljajo različni materiali, ki morajo imeti ustrezne lastnosti glede toplotne prevodnosti, vpojnosti vode, tlačne trdnosti, elastičnosti in odpornosti na ogenj. Nekateri primeri materialov za toplotno in zvočno izolacijo pod estrihom so:

  • kamena mineralna volna
  • ekspandiran polistiren (EPS)
  • ekstrudiran polistiren (XPS)
  • penjeno steklo
  • lesna volna
  • penjeni poliuretan

Izbira materiala je odvisna od vrste estriha, vrste talnega gretja, vrste podlage, debeline izolacije in zahtevane toplotne in zvočne izolativnosti. Priporočljivo je upoštevati priporočila proizvajalcev materialov in tehnične smernice za učinkovito rabo energije v stavbah.

Diletacijski trak

Diletacijski trak je trak iz stisljivega materiala, ki se položi po obodu prostora med estrih in steno ali drugo konstrukcijo. Namen diletacijskega traku je omogočiti prostorsko raztezanje in krčenje estriha zaradi temperaturnih sprememb ali vlage brez nastanka razpok ali poškodb. Diletacijski trak tudi preprečuje prenos udarnega zvoka skozi stene ali konstrukcije.

Diletacijski trak mora biti dovolj debel, da pokrije celotno debelino estriha in morebitno hidroizolacijo ali folijo. Diletacijski trak mora biti tudi dovolj elastičen, da se prilagaja gibanju estriha. Nekateri primeri materialov za diletacijski trak so:

  • polietilenska pena
  • mineralna volna
  • pluta
  • guma

Izbira materiala je odvisna od vrste estriha, vrste talnega gretja, vrste podlage in zahtevane zvočne izolativnosti. Priporočljivo je upoštevati priporočila proizvajalcev materialov in tehnične smernice za učinkovito rabo energije v stavbah.

Opisali smo pomen predhodne izvedbe toplotne in zvočne izolacije pod estrihom v pasivnih hišah. Toplotna in zvočna izolacija pod estrihom zagotavlja udobje in varčevanje z energijo v bivalnih prostorih. Za toplotno in zvočno izolacijo pod estrihom se lahko uporabljajo različni materiali, ki morajo imeti ustrezne lastnosti. Diletacijski trak je trak iz stisljivega materiala, ki se položi po obodu prostora med estrih in steno ali drugo konstrukcijo. Diletacijski trak omogoča prostorsko raztezanje in krčenje estriha brez poškodb in preprečuje prenos udarnega zvoka skozi stene ali konstrukcije. Za diletacijski trak se lahko uporabljajo različni materiali, ki morajo biti dovolj debeli in elastični.

Zahteve za izvedbo diletacij

Diletacije so reže ali prekinitve v estrihu, ki omogočajo njegovo prostorsko gibanje zaradi temperaturnih sprememb ali vlage. Diletacije preprečujejo nastanek razpok ali poškodb v estrihu in talnih oblogah. Diletacije so potrebne v naslednjih primerih:

  • kadar je površina estriha večja od 40 m2
  • kadar je razmerje med dolžino in širino estriha večje od 2:1
  • kadar je estrih položen na različne podlage (npr. beton, les, kovina)
  • kadar je estrih položen okoli stebrov, cevi ali drugih konstrukcijskih elementov
  • kadar je estrih položen ob stenah ali drugih vertikalnih elementih
  • kadar je estrih položen na mestih, kjer se pričakujejo večje obremenitve ali vibracije

Zahteve za izvedbo diletacij so odvisne od vrste estriha, vrste talnega gretja, vrste podlage in debeline estriha. Priporočljivo je upoštevati priporočila proizvajalcev materialov in tehnične smernice za učinkovito rabo energije v stavbah.

Izvedba diletacij pri klasičnem cementnem estrihu

Klasični cementni estrih je sestavljen iz cementa, peska, vode in dodatkov, ki izboljšujejo njegove lastnosti. Klasični cementni estrih se lahko uporablja kot vezani (25 – 50 mm), drseči (35 – 50 mm), plavajoči (40 – 50 mm) ali kot estrih za talno ogrevanje (45 – 50 mm nad premerom grelnih cevi).

Izvedba diletacij pri klasičnem cementnem estrihu poteka na naslednji način:

  • pred polaganjem estriha se po obodu prostora položi diletacijski trak iz stisljivega materiala (npr. polietilenska pena, mineralna volna, pluta, guma), ki mora biti dovolj debel, da pokrije celotno debelino estriha in morebitno hidroizolacijo ali folijo
  • po polaganju estriha se zarežejo diletacijske reže v globino vsaj tretjine debeline estriha z uporabo posebnega orodja (npr. rezalnik za beton) ali z ročnim rezanjem z nožem
  • diletacijske reže se naredijo v pravokotnih ali diagonalnih smereh glede na obliko prostora in sicer tako, da se ustvarijo čim bolj kvadratni ali pravokotni polja
  • diletacijske reže se napolnijo z elastičnim materialom (npr. silikon, poliuretan, akril), ki mora biti primeren za vrsto talne obloge in mora omogočati gibanje estriha brez pretrganja
  • diletacijske reže se prekrijejo z dekorativnim pokrovom (npr. aluminijastim profilom) ali pa se pustijo vidne glede na želeni videz

Opisali smo zahteve za izvedbo diletacij v estrihu, kdaj se izvedejo in kako se jih v praksi izvaja pri klasičnem cementnem estrihu. Diletacije so reže ali prekinitve v estrihu, ki omogočajo njegovo prostorsko gibanje zaradi temperaturnih sprememb ali vlage. Diletacije preprečujejo nastanek razpok ali poškodb v estrihu in talnih oblogah. Diletacije so potrebne v primerih, ko je površina estriha večja od 40 m2, ko je razmerje med dolžino in širino estriha večje od 2:1, ko je estrih položen na različne podlage, okoli stebrov, cevi ali drugih konstrukcijskih elementov, ob stenah ali drugih vertikalnih elementih ali na mestih, kjer se pričakujejo večje obremenitve ali vibracije. Za izvedbo diletacij se uporabljajo diletacijski trakovi, diletacijske reže, elastični materiali in dekorativni pokrovi.

Posebnosti izvedbe estriha nad talnim gretjem

Talno gretje je sistem ogrevanja, ki se vgrajuje v tla in zagotavlja enakomerno porazdelitev toplote po prostoru. Talno gretje je sestavljeno iz cevi, po katerih kroži vroča voda ali električni kabli, ki oddajajo toploto. Talno gretje se lahko uporablja kot glavni ali dodatni vir ogrevanja.

Estrih je tanka talna plošča, ki služi kot podlaga za talne obloge. Estrih mora biti izveden v skladu s tehničnimi zahtevami, ki zagotavljajo njegovo kakovost, trajnost in funkcionalnost. Estrih mora biti tudi prilagojen vrsti talnega gretja, da omogoča optimalen prenos toplote in preprečuje nastanek razpok ali poškodb.

Izvedba estriha nad talnim gretjem ima nekatere posebnosti, ki jih je treba upoštevati:

  • pred polaganjem estriha se mora položiti toplotna in zvočna izolacija pod estrih, ki preprečuje toplotne izgube in prenos zvoka
  • pred polaganjem estriha se mora položiti hidroizolacija ali folija nad izolacijo, ki preprečuje vdor vlage v estrih
  • pred polaganjem estriha se mora položiti diletacijski trak po obodu prostora med estrih in steno ali drugo konstrukcijo, ki omogoča prostorsko gibanje estriha
  • pred polaganjem estriha se mora položiti talno gretje na izolacijo ali folijo, pri čemer se mora upoštevati načrt razporeditve cevi ali kablov in njihova pritrditev
  • pri polaganju estriha se mora uporabiti posebna mešanica cementa, peska, vode in dodatkov, ki izboljšujejo lastnosti estriha, kot so trdnost, elastičnost, oprijemljivost in odpornost na temperaturne spremembe
  • pri polaganju estriha se mora uporabiti strojna ali ročna metoda razlivanja in glajenja estriha, pri čemer se mora zagotoviti enakomerna debelina in površina estriha
  • po polaganju estriha se morajo zarezati diletacijske reže v globino vsaj tretjine debeline estriha, ki omogočajo dodatno gibanje estriha
  • po polaganju estriha se morajo napolniti diletacijske reže z elastičnim materialom (npr. silikon, poliuretan, akril), ki omogoča gibanje estriha brez pretrganja
  • po polaganju estriha se morajo prekriti diletacijske reže z dekorativnim pokrovom (npr. aluminijastim profilom) ali pa se pustijo vidne glede na želeni videz
  • po polaganju estriha se mora pustiti dovolj časa za sušenje in strjevanje estriha, pri čemer se ne sme uporabljati talnega gretja ali drugih virov toplote
  • po sušenju in strjevanju estriha se lahko zažene talno gretje s postopnim povečevanjem temperature vode ali električne moči, pri čemer se mora upoštevati navodila proizvajalca talnega gretja in estriha
  • po zaživetju talnega gretja se lahko položi talna obloga na estrih, pri čemer se mora upoštevati vrsta in debelina talne obloge in njena primernost za talno gretje

Minimalna debelina estriha nad talnim gretjem

Minimalna debelina estriha nad talnim gretjem je odvisna od vrste estriha, vrste talnega gretja, vrste podlage in zahtevane toplotne in zvočne izolativnosti. Minimalna debelina estriha nad talnim gretjem mora zagotavljati dovolj toplotne prevodnosti, mehanske trdnosti in elastičnosti estriha.

V primeru klasičnega cementnega estriha, ki je najbolj pogosta vrsta estriha za talno gretje, je minimalna debelina estriha nad talnim gretjem 45 mm nad premerom cevi ali kabla talnega gretja. To pomeni, da je skupna debelina estriha nad talnim gretjem odvisna od premera cevi ali kabla, ki je običajno med 10 in 20 mm. Tako je skupna debelina estriha nad talnim gretjem običajno med 55 in 65 mm.

Minimalna debelina estriha nad talnim gretjem je predpisana v standardu SIST EN 1264-4:2009 – Talno ogrevanje in hlajenje – 4. del: Konstrukcija talnih konstrukcij.

Opisali smo posebnosti izvedbe estriha nad talnim gretjem in navedel minimalno debelino, ki je predpisana za takšno izvedbo v primeru klasičnega cementnega estriha. Estrih nad talnim gretjem mora biti izveden v skladu s tehničnimi zahtevami, ki zagotavljajo optimalen prenos toplote in preprečujejo nastanek razpok ali poškodb. Estrih nad talnim gretjem ima nekatere posebnosti, kot so polaganje toplotne in zvočne izolacije, hidroizolacije, diletacijskega traka, talnega gretja, diletacijskih rež in elastičnih materialov. Minimalna debelina estriha nad talnim gretjem je 45 mm nad premerom cevi ali kabla talnega gretja, kar pomeni, da je skupna debelina estriha nad talnim gretjem običajno med 55 in 65 mm.

Tehnične zahteve za izvedbo estriha, diletacij in ravnine

Estrih je tanka talna plošča, ki služi kot podlaga za talne obloge. Estrih mora biti izveden v skladu s tehničnimi zahtevami, ki zagotavljajo njegovo kakovost, trajnost in funkcionalnost. Tehnične zahteve za izvedbo estriha, diletacij in ravnine so odvisne od vrste estriha, vrste talnega gretja, vrste podlage, debeline estriha in zahtevane toplotne in zvočne izolativnosti.

Tehnične zahteve za izvedbo estriha, diletacij in ravnine so opredeljene v naslednjih standardih in pravilnikih:

  • SIST EN 13813:2003 – Estrihi – Materiali za estrihe – Lastnosti in zahteve
  • SIST EN 13318:2001 – Estrihi – Terminologija
  • SIST EN 1264-4:2009 – Talno ogrevanje in hlajenje – 4. del: Konstrukcija talnih konstrukcij
  • SIST EN ISO 140-8:1999 – Akustika – Merjenje zvočne izolacije v stavbah in gradbenih elementih – 8. del: Laboratorijsko merjenje zmanjšanja prenosa udarnega zvoka talnih konstrukcij z uporabo standardnega udarnega stroja
  • SIST EN ISO 717-2:2013 – Akustika – Ocena zvočne izolacije v stavbah in gradbenih elementih – 2. del: Zračna zvočna izolacija
  • Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) (Uradni list RS, št. 52/10, 61/17)
  • Tehnična smernica TSG-1-004:2010 – Učinkovita raba energije

Nekatere tehnične zahteve za izvedbo estriha, diletacij in ravnine so:

  • debelina estriha mora biti vsaj 25 mm za vezani estrih, 35 mm za drseči ali plavajoči estrih in 45 mm za estrih za talno ogrevanje
  • debelina toplotne izolacije pod estrihom mora biti vsaj 50 mm ali več glede na potrebno toplotno upornost
  • debelina zvočne izolacije pod estrihom mora biti vsaj 20 mm ali več glede na potrebno zvočno upornost
  • diletacijski trak mora biti položen po obodu prostora med estrih in steno ali drugo konstrukcijo
  • diletacijske reže morajo biti zarezane v globino vsaj tretjine debeline estriha
  • diletacijske reže morajo biti napolnjene z elastičnim materialom (npr. silikon, poliuretan, akril)
  • diletacijske reže morajo biti prekrite z dekorativnim pokrovom (npr. aluminijastim profilom) ali pa se pustijo vidne glede na želeni videz
  • razmerje med višino in širino diletacijske reže mora biti 1:2
  • širina diletacijske reže na zunanjih površinah mora biti minimalno 6 mm
  • površina estriha mora biti ravna in brez razpok ali lukenj
  • površina estriha mora biti suha in čista pred polaganjem talnih oblog
  • površina estriha mora imeti ustrezno trdnost, poroznost in oprijemljivost za lepljenje talnih oblog

Navedel sem standarde in pravilnike, ki to področje urejajo in definirajo v Sloveniji. Tehnične zahteve za izvedbo estriha, diletacij in ravnine so odvisne od vrste estriha, vrste talnega gretja, vrste podlage, debeline estriha in zahtevane toplotne in zvočne izolativnosti. Tehnične zahteve za izvedbo estriha, diletacij in ravnine zagotavljajo kakovost, trajnost in funkcionalnost estriha in talnih oblog.

Sušenje estriha

Estrih je tanka talna plošča, ki služi kot podlaga za talne obloge. Estrih je običajno narejen iz cementa, peska, vode in dodatkov, ki izboljšujejo njegove lastnosti. Estrih se polaga v tekočem ali poltrdem stanju na izolacijo ali hidroizolacijo podlage. Estrih se mora po polaganju posušiti in strditi, da doseže ustrezno trdnost, elastičnost in oprijemljivost.

Sušenje estriha je pomemben proces, ki vpliva na kakovost, trajnost in funkcionalnost estriha in talnih oblog. Sušenje estriha je odvisno od več dejavnikov, kot so:

  • vrsta in debelina estriha
  • vrsta in debelina podlage
  • vrsta in debelina izolacije ali hidroizolacije
  • vrsta in debelina talnega gretja (če je prisotno)
  • vrsta in debelina talne obloge
  • temperatura in vlažnost zraka
  • prezračevanje prostora
  • ogrevanje prostora

Sušenje estriha poteka v dveh fazah:

  • površinsko sušenje: ko se površina estriha posuši do te mere, da ni več lepljiva ali mokra na otip
  • globinsko sušenje: ko se voda izhlapi iz notranjosti estriha in se doseže ustrezna stopnja vlage v estrihu

Površinsko sušenje estriha traja nekaj ur do nekaj dni, odvisno od vrste in debeline estriha. Po površinskem sušenju se lahko na estrih hodi ali nanj položi začasna zaščita.

Globinsko sušenje estriha traja dlje časa, od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od vrste in debeline estriha ter drugih dejavnikov. Po globinskem sušenju se lahko na estrih položi talna obloga.

Čas sušenja estriha je pomemben podatek, ki ga moramo poznati pred polaganjem talne obloge. Če polagamo talno oblogo na premalo posušen estrih, lahko pride do različnih težav in napak, kot so:

  • razpoke ali lukenj v estrihu
  • odkrušitev ali odstopanje talne obloge
  • nastanek plesni ali gliv pod talno oblogo
  • pojav vonja ali vlage v prostoru
  • pojav zvočnih mostov ali tresljajev v tleh
  • pojav toplotnih mostov ali slabše toplotne učinkovitosti tleh

Zato je pomembno, da pred polaganjem talne obloge preverimo stopnjo vlage v estrihu in jo primerjamo z dovoljeno stopnjo vlage za določeno vrsto talne obloge.

Več o sušenju estriha je dostopno na tej povezavi: Sušenje estriha v pasivni hiši

Merjenje vlage v estrihu

Stopnjo vlage v estrihu lahko merimo na različne načine:

  • s CM metodo: merjenje električnega upora med dvema elektrodama, ki se zabadeta v estrih
  • s Darr metodo: merjenje izgube mase vzorca estriha po sušenju v pečici
  • s higrometrično metodo: merjenje relativne vlažnosti zraka v zaprti posodi nad estrihom
  • s karbidno metodo: merjenje tlaka plina, ki nastane pri reakciji vzorca estriha s kalcijevim karbidom
  • s termohigrometrično metodo: merjenje temperature in relativne vlažnosti zraka v vrtini v estrihu
  • s elektronsko metodo: merjenje električnega upora ali kapacitivnosti estriha z elektronskim merilnikom

Vsaka metoda ima svoje prednosti in slabosti, zato je priporočljivo uporabiti več metod za bolj zanesljiv rezultat. Meritve je treba opraviti na več mestih in globinah v estrihu, da se dobi povprečna vrednost. Meritve je treba opraviti tudi ob različnih časih dneva in leta, da se upoštevajo klimatske spremembe.

Čas sušenja estriha za različne talne obloge

Čas sušenja estriha je odvisen od vrste talne obloge, ki jo želimo položiti na estrih. Vsaka vrsta talne obloge ima svojo dovoljeno stopnjo vlage v estrihu, ki jo moramo upoštevati pred polaganjem. Če je stopnja vlage v estrihu previsoka, lahko pride do poškodb talne obloge ali neustreznega lepljenja.

Spodaj je tabela, ki prikazuje približen čas sušenja estriha za različne vrste talnih oblog in njihove dovoljene stopnje vlage v estrihu. Čas sušenja je izražen v dnevih za centimeter debeline estriha. Tabela velja za cementni estrih debeline 5 cm pri temperaturi 20 °C in relativni vlažnosti zraka 65 %. Čas sušenja se lahko spremeni glede na dejanske razmere.

Sušenje estriha je pomemben proces, ki vpliva na kakovost, trajnost in funkcionalnost estriha in talnih oblog. Sušenje estriha je odvisno od več dejavnikov, kot so vrsta in debelina estriha, vrsta in debelina podlage, vrsta in debelina izolacije ali hidroizolacije, vrsta in debelina talnega gretja, vrsta in debelina talne oblo

Pomen klasičnega cementnega estriha za pasivno hišo

Pasivna hiša je vrsta gradnje, ki zagotavlja visoko energetsko učinkovitost, udobje in zdravje bivanja z minimalno porabo energije. Pasivna hiša temelji na načelih toplotne izolacije, zrakotesnosti, prezračevanja z vračanjem toplote, izkoriščanja sončne energije in izbire kakovostnih materialov.

Klasični cementni estrih je tanka talna plošča, ki služi kot podlaga za talne obloge. Klasični cementni estrih je narejen iz naravnega peska, cementa, vode in armaturnih vlaken. Klasični cementni estrih ima več prednosti za pasivno hišo, kot so:

  • dobra toplotna prevodnost: klasični cementni estrih omogoča enakomeren prenos toplote po tleh in med tlemi in zrakom
  • visoka toplotna kapaciteta: klasični cementni estrih ima veliko sposobnost shranjevanja toplote, kar pomeni, da se počasi segreva in ohlaja
  • dodatna termična masa: klasični cementni estrih povečuje skupno termično maso pasivne hiše, kar pomeni, da se zmanjšujejo temperaturna nihanja v prostoru
  • primernost za talno gretje: klasični cementni estrih je idealen za vgradnjo talnega gretja, ki je najbolj učinkovit in udoben način ogrevanja pasivne hiše
  • nevtralnost do vlage: klasični cementni estrih je neobčutljiv na vlago in se ne navzema vode, kar preprečuje nastanek plesni ali gliv pod talno oblogo
  • trajnost in odpornost: klasični cementni estrih je trpežen in odporen na mehanske, kemične in temperaturne obremenitve, kar zagotavlja dolgo življenjsko dobo in nizke stroške vzdrževanja

Zaradi teh lastnosti klasični cementni estrih prispeva k boljši energetski bilanci pasivne hiše, saj zmanjšuje potrebo po dodatnem ogrevanju ali hlajenju, izboljšuje toplotno ugodje in zdravje bivalnega okolja ter znižuje obratovalne stroške.

Opisali smo pomen pomen klasičnega cementnega estriha za kvalitetno pasivno hišo, saj le ta prispeva dodatno termično maso v pasivni hiši, kar povečuje termostabilnost objekta, boljše bivalne pogoje in manjše obratovalne stroške. Klasični cementni estrih ima več prednosti za pasivno hišo, kot so dobra toplotna prevodnost, visoka toplotna kapaciteta, primernost za talno gretje, nevtralnost do vlage, trajnost in odpornost. Zaradi teh lastnosti klasični cementni estrih prispeva k boljši energetski bilanci pasivne hiše.

Strokovni nadzor pri izvedbi pasivne hiše in estriha

Pasivna hiša je vrsta gradnje, ki zahteva visoko raven znanja, natančnosti in kakovosti pri izvedbi. Pasivna hiša mora biti zasnovana in zgrajena tako, da zagotavlja optimalno toplotno izolacijo, zrakotesnost, prezračevanje z vračanjem toplote, izkoriščanje sončne energije in izbiro kakovostnih materialov. Vse to vpliva na energetsko učinkovitost, udobje in zdravje bivanja v pasivni hiši.

Zato je pomembno, da se pri gradnji pasivne hiše zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo vseh gradbenih faz, vključno z izvedbo estriha. Strokovni nadzor pomeni, da se spremlja in preverja skladnost izvedbe z projektno dokumentacijo, tehničnimi normativi in standardi, ki veljajo za pasivno gradnjo. Strokovni nadzor opravlja usposobljen in neodvisen strokovnjak za pasivno gradnjo, ki ima ustrezno izobrazbo, izkušnje in reference.

Strokovni nadzor pri izvedbi pasivne hiše in estriha ima več prednosti, kot so:

  • zagotavljanje kakovosti in trajnosti gradnje
  • preprečevanje napak in pomanjkljivosti pri izvedbi
  • varovanje interesov investitorja in uporabnika
  • optimizacija stroškov in časa gradnje
  • pridobivanje potrebnih certifikatov in dokazil o skladnosti gradnje

Strokovni nadzor pri izvedbi pasivne hiše in estriha obsega več aktivnosti, kot so:

  • pregled in analiza projektne dokumentacije
  • svetovanje pri izboru materialov in komponent
  • pridobivanje in ocenjevanje ponudb za izvedbo
  • spremljanje in kontroliranje poteka gradnje
  • preverjanje kakovosti materialov in del
  • reševanje morebitnih problemov ali sprememb
  • sodelovanje pri preizkusih in meritvah
  • sestavljanje poročil in zapisnikov

Strokovni nadzor je ključnega pomena za kvalitetno izvedbo posamezne gradbene faze in pasivne hiše kot celote. Strokovni nadzor pomeni, da se spremlja in preverja skladnost izvedbe z projektno dokumentacijo, tehničnimi normativi in standardi, ki veljajo za pasivno gradnjo. Strokovni nadzor opravlja usposobljen in neodvisen strokovnjak za pasivno gradnjo, ki ima ustrezno izobrazbo, izkušnje in reference. Strokovni nadzor pri izvedbi pasivne hiše in estriha ima več prednosti, kot so zagotavljanje kakovosti in trajnosti gradnje, preprečevanje napak in pomanjkljivosti pri izvedbi, varovanje interesov investitorja in uporabnika, optimizacija stroškov in časa gradnje in pridobivanje potrebnih certifikatov in dokazil o skladnosti gradnje. Strokovni nadzor pri izvedbi pasivne hiše in estriha obsega več aktivnosti, kot so pregled in analiza projektne dokumentacije, svetovanje pri izboru materialov in komponent, pridobivanje in ocenjevanje ponudb za izvedbo, spremljanje in kontroliranje poteka gradnje, preverjanje kakovosti materialov in del, reševanje morebitnih problemov ali sprememb, sodelovanje pri preizkusih in meritvah in sestavljanje poročil in zapisnikov.

Zaključek

V tem članku smo vam predstavili vse, kar morate vedeti o estrihu, ki je pomemben del gradnje in obnove tal. Spoznali ste različne vrste, lastnosti in načine izvedbe estriha, s posebnim poudarkom na klasičnem cementnem estrihu, ki je najbolj pogosta in primerna vrsta estriha za pasivno hišo. Izvedeli ste, kako se estrih suši in kako to vpliva na čas polaganja talnih oblog. Izvedeli ste tudi, kako merimo vlago v estrihu in kakšne so dovoljene stopnje vlage za različne talne obloge. Nazadnje smo vam razložili, zakaj je klasični cementni estrih pomemben za kvalitetno pasivno hišo, saj le ta prispeva dodatno termično maso v pasivni hiši, kar povečuje termostabilnost objekta, boljše bivalne pogoje in manjše obratovalne stroške. Prav tako smo vam pokazali, kako pomemben je strokovni nadzor pri izvedbi celotne pasivne hiše in izvedbe estriha, ki zagotavlja kakovost in skladnost gradnje s projektno dokumentacijo, tehničnimi normativi in standardi.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Kako vam lahko pomagamo?

Prosimo izpolnite spodnja polja. V najkrajšem času vas bomo kontaktirali in pomagali pri realizaciji vašega projekta ali pa vam s svetovanjem in nasvetom pomagamo najti pravo rešitev.

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije: