Ključ do stabilne notranje klime in energetske učinkovitosti

2. Kaj je termična masa in kako deluje

2.1 Načelo delovanja termične mase

Termična masa se nanaša na sposobnost materiala, da absorbira, shranjuje in oddaja toplotno energijo. Materiali z visoko termično maso lahko sprejmejo velike količine toplote brez znatnega dviga lastne temperature. Ta lastnost je ključna pri uravnavanju notranje klime v stavbah.

Fizikalne lastnosti, ki vplivajo na termično maso:

• Toplotna kapaciteta (c): Količina toplote, ki jo material lahko shrani na enoto mase pri spremembi temperature za eno stopinjo Celzija (J/kg·K).
• Gostota (ρ): Masa materiala na enoto volumna (kg/m³). Višja gostota pomeni večjo sposobnost shranjevanja toplote.
• Toplotna prevodnost (λ): Sposobnost materiala, da prevaja toploto (W/m·K).

Delovanje termične mase v praksi:

• Podnevi: Materiali z visoko termično maso absorbirajo odvečno toploto iz sončnega sevanja in notranjih virov (ljudi, naprav), s čimer preprečujejo pregrevanje prostorov.
• Ponoči: Ko se zunanje temperature znižajo, materiali postopoma oddajajo shranjeno toploto nazaj v prostor, kar pomaga ohranjati prijetno notranjo temperaturo.

2.2 Primeri termične mase v naravi

• Voda: Je odličen primer snovi z visoko termično maso. Velika vodna telesa, kot so oceani in jezera, pomagajo uravnavati podnebje s shranjevanjem toplote.
• Kamni in zemlja: Naravni materiali, ki lahko shranjujejo toploto in jo oddajajo, kar vpliva na mikroklimo okolice.

3. Vloga termične mase v pasivnih hišah

3.1 Stabilizacija notranje temperature

Pasivne hiše so zasnovane tako, da zmanjšajo potrebo po aktivnih ogrevalnih in hladilnih sistemih. Termična masa igra ključno vlogo pri doseganju tega cilja z zmanjševanjem dnevnih in sezonskih temperaturnih nihanj.

• Pozimi: Termična masa absorbira sončno toploto skozi zastekljene površine in jo shranjuje. Ponoči oddaja toploto nazaj v prostor, kar zmanjšuje potrebo po dodatnem ogrevanju.
• Poleti: Termična masa preprečuje pregrevanje prostorov z absorpcijo odvečne toplote. Nočno prezračevanje omogoča ohlajanje materialov, kar pripravi stavbo na naslednji vroč dan.

3.2 Zmanjšanje potreb po ogrevanju in hlajenju

Uporaba termične mase v pasivnih hišah vodi do:

• Nižje porabe energije: Manjša potreba po ogrevanju in hlajenju zmanjšuje obratovalne stroške.
• Podaljšana življenjska doba sistemov: Manjša obremenitev ogrevalnih in hladilnih naprav podaljšuje njihovo življenjsko dobo.
• Okoljske koristi: Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi manjše porabe fosilnih goriv.

3.3 Izboljšano bivalno udobje

Termična masa prispeva k:

• Stabilni notranji klimi: Manjša temperaturna nihanja zagotavljajo večje udobje za stanovalce.
• Boljši kakovosti zraka: Učinkovito prezračevanje in regulacija vlage izboljšujeta notranjo klimo.
• Zvočni izolaciji: Masivni materiali dušijo hrup, kar prispeva k tišjemu bivalnemu okolju.

4. Masivna gradnja kot alternativa leseni gradnji

4.1 Prednosti masivne gradnje

1. Visoka termična masa:
   • Uravnavanje temperature: Masivni materiali, kot so beton, opeka in kamen, učinkovito shranjujejo toploto.
   • Energetska učinkovitost: Stabilna notranja klima zmanjšuje potrebo po ogrevanju in hlajenju.
2. Dolga življenjska doba in trajnost:
   • Trdnost in odpornost: Masivne stavbe so odporne na vremenske vplive, požare in škodljivce.
   • Nizki stroški vzdrževanja: Robustni materiali zahtevajo minimalno vzdrževanje.
3. Boljša zvočna izolacija:
   • Udobje bivanja: Masivni materiali dušijo hrup, kar povečuje kakovost bivanja.
4. Odpornost na požar:
   • Varnost: Negorljivi materiali povečujejo požarno varnost stavbe.

4.2 Omejitve lesene gradnje glede termične mase

• Nižja termična masa: Les ima nižjo gostoto in toplotno kapaciteto, kar pomeni slabšo sposobnost shranjevanja toplote.
• Dodatni ukrepi: Za doseganje želene energetske učinkovitosti je potrebno vključiti dodatne elemente, kar poveča stroške in kompleksnost gradnje.

5. Podrobnejša primerjava med masivno in leseno gradnjo

5.1 Tabela primerjav

Kriterij	Masivna gradnja	Lesena gradnja
Termična masa	Visoka termična masa; materiali, kot so beton, opeka, kamen.	Nizka termična masa; les ima nižjo gostoto in toplotno kapaciteto.
Čas gradnje	Primerljiv čas gradnje; upoštevati je treba vse faze gradnje.	Primerljiv čas gradnje; čas izdelave v tovarni in izvedba temeljev podaljšata skupni čas.
Stroški gradnje	Običajno nižji začetni stroški v Sloveniji; materiali so dostopnejši.	Običajno višji začetni stroški v Sloveniji; lesena gradnja je dražja in ponudbe so lahko zavajajoče.
Stroški vzdrževanja	Nižji stroški vzdrževanja; materiali so trajni in zahtevajo malo vzdrževanja.	Višji stroški vzdrževanja; les lahko zahteva redno obdelavo proti škodljivcem in vlagi.
Trajnost in življenjska doba	Dolga življenjska doba (100+ let); odporna na vremenske vplive in ogenj.	Življenjska doba odvisna od vzdrževanja; lahko krajša brez ustrezne zaščite.
Okoljski vpliv	Višji ogljični odtis pri proizvodnji materialov; možna reciklaža.	Les je obnovljiv vir; manjši ogljični odtis pri proizvodnji, vendar je treba paziti na trajnostno pridobivanje lesa.

5.2 Prednosti in slabosti masivne gradnje

Prednosti:

• Visoka termična masa: Zagotavlja stabilno notranjo klimo in energetsko učinkovitost.
• Nižji začetni stroški v Sloveniji: Materiali so dostopnejši, ponudbe pa običajno vključujejo vse gradbene elemente.
• Dolga življenjska doba in trajnost: Trdnost, odpornost na vremenske vplive, požar in škodljivce.
• Boljša zvočna izolacija in požarna varnost: Prispeva k večjemu bivalnemu udobju in varnosti.

Slabosti:

• Daljši gradbeni proces na lokaciji: Potreben je daljši čas za gradnjo na gradbišču.
• Okoljski vpliv: Višje emisije CO₂ pri proizvodnji materialov.

5.3 Prednosti in slabosti lesene gradnje

Prednosti:

• Hitrejša montaža na lokaciji: Hitra sestava na gradbišču skrajša čas dela na lokaciji.
• Okoljski vidik: Les je obnovljiv vir z nižjim ogljičnim odtisom pri proizvodnji.
• Estetska vrednost: Naravna estetika lesa.

Slabosti:

• Višji začetni stroški v Sloveniji: Lesena gradnja je pogosto dražja, ponudbe pa ne vključujejo vseh elementov.
• Nizka termična masa: Potrebni so dodatni ukrepi za doseganje energetske učinkovitosti.
• Časovna komponenta gradnje je primerljiva: Skupni čas gradnje, vključno s proizvodnjo in izvedbo temeljev, je podoben masivni gradnji.
• Stroški vzdrževanja: Les zahteva redno vzdrževanje in zaščito.
• Krajša življenjska doba brez ustreznega vzdrževanja: Lahko se skrajša zaradi vpliva vlage in škodljivcev.
• Okoljski pomisleki: Potencialna deforestacija in uporaba kemikalij za zaščito lesa.

5.4 Posebnosti slovenskega trga

V Sloveniji je masivna gradnja tradicionalno bolj razširjena in cenovno ugodnejša. Lesena gradnja je pogosto dražja zaradi:

• Stroškov kakovostnega lesa.
• Specializiranih izvajalcev.
• Nezajetih stroškov v ponudbah.
• Primerljivega skupnega časa gradnje.

5.5 Sklepne misli

Izbira med masivno in leseno gradnjo je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s proračunom, časom, energetskimi cilji in osebnimi preferencami. Pomembno je temeljito analizirati stroške, čas gradnje in koristi obeh metod ter se posvetovati s strokovnjaki.

6. Gradbeni sistem TermoLOGiK

6.1 Kaj je TermoLOGiK

TermoLOGiK je sodoben gradbeni sistem, ki združuje prednosti masivne gradnje z visoko izolativnostjo. Temelji na uporabi modularnih gradbenih elementov, ki omogočajo hitro in učinkovito gradnjo pasivnih hiš z optimalno termično maso.

6.2 Prednosti sistema TermoLOGiK

• Visoka termična masa: Masivno jedro učinkovito shranjuje toploto.
• Izjemna izolativnost: Integrirana izolacija zmanjšuje toplotne izgube.
• Hitrost gradnje: Modularni sistem pospeši gradbeni proces.
• Natančnost in kakovost: Industrijsko izdelani elementi zagotavljajo visoko kakovost.
• Trajnost in okolju prijaznost: Uporaba trajnostnih materialov in zmanjšanje odpadkov.

6.3 Uporaba TermoLOGiK v pasivnih hišah

Sistem omogoča gradnjo energetsko učinkovitih stavb z visoko bivalno udobnostjo. Združuje termično maso, izolacijo in zrakotesnost, kar so ključni elementi pasivne gradnje.

• Gradbeni sistem TermoLOGiK

7. Izbor materialov z visoko termično maso

Pri načrtovanju in gradnji pasivne hiše je ključnega pomena izbira ustreznih materialov, ki zagotavljajo visoko termično maso. Materiali z visoko termično maso lahko učinkovito shranjujejo toploto in jo počasi oddajajo, kar prispeva k stabilni notranji klimi in energetski učinkovitosti stavbe. V tem poglavju bomo podrobneje predstavili tri glavne materiale, ki se pogosto uporabljajo v masivni gradnji pasivnih hiš: beton, opeka in kamen.

7.1 Beton

Uporaba:

• Nosilne stene: Beton je priljubljen material za nosilne stene zaradi svoje visoke tlačne trdnosti in sposobnosti prenašanja velikih obremenitev. Masivne betonske stene zagotavljajo stabilnost stavbe in prispevajo k visoki termični masi.
• Talne plošče: Betonske talne plošče so idealne za akumulacijo toplote, še posebej v kombinaciji s talnim ogrevanjem ali sončnim sevanjem skozi okna. Zagotavljajo ravno in trdno površino za zaključne talne obloge.
• Stropi: Betonski stropi povečujejo termično maso stavbe in prispevajo k strukturni trdnosti. Omogočajo odprte prostore brez potrebe po dodatnih podpornih elementih.

Prednosti betona:

1. Visoka gostota in toplotna kapaciteta:
   • Termična masa: Beton ima visoko gostoto (približno 2400 kg/m³) in toplotno kapaciteto (približno 880 J/kg·K), kar pomeni, da lahko shrani veliko količino toplote na enoto volumna.
   • Uravnavanje temperature: Beton učinkovito absorbira odvečno toploto podnevi in jo počasi oddaja ponoči, kar pomaga ohranjati enakomerno notranjo temperaturo in zmanjšuje potrebe po ogrevanju ali hlajenju.
2. Oblikovanje v različne strukture:
   • Fleksibilnost oblikovanja: Beton je v svežem stanju plastičen in ga je mogoče vliti v skoraj katero koli obliko. To omogoča arhitektom veliko svobode pri oblikovanju inovativnih in estetsko privlačnih stavb.
   • Prefabricirani elementi: Beton se lahko uporablja v obliki prefabriciranih elementov, kot so stene, plošče in nosilci, kar pospeši gradnjo in zagotavlja visoko natančnost ter kakovost.
3. Odpornost na ogenj in vremenske vplive:
   • Požarna varnost: Beton je negorljiv material z visoko požarno odpornostjo. V primeru požara beton upočasni širjenje ognja in ohranja strukturno celovitost stavbe.
   • Vzdržljivost: Beton je odporen na vremenske vplive, vključno z vlago, UV sevanjem, zmrzaljo in kemikalijami. To zagotavlja dolgo življenjsko dobo in nizke stroške vzdrževanja.
   • Odpornost na škodljivce: Beton ni dovzeten za napad insektov, glodavcev ali plesni, kar prispeva k trajnosti stavbe.

Dodatne prednosti:

• Zvočna izolacija: Zaradi svoje mase beton učinkovito duši zvok, kar izboljšuje akustično udobje v notranjih prostorih.
• Potresna odpornost: Z ustreznim armiranjem beton zagotavlja visoko potresno odpornost, kar je pomembno v potresno aktivnih območjih.
• Trajnostna gradnja: Možnost uporabe recikliranih agregatov in dodatkov v betonu zmanjšuje okoljski vpliv ter spodbuja trajnostno gradnjo.

Okoljski vidik:

• Energetska intenzivnost proizvodnje: Proizvodnja cementa, ključne sestavine betona, je energetsko intenzivna in prispeva k emisijam CO₂. Vendar se lahko okoljski vpliv zmanjša z uporabo alternativnih veziv, kot so geopolimeri, in z vključevanjem industrijskih odpadkov, kot sta žlindra in leteči pepel.
• Dolga življenjska doba: Zaradi trajnosti betona se življenjska doba stavbe podaljša, kar zmanjšuje potrebo po obnovah in s tem vpliv na okolje.
• Reciklabilnost: Betonske konstrukcije je mogoče po koncu življenjske dobe zdrobiti in reciklirati kot agregat za nov beton ali kot gradbeni material v cestogradnji.

7.2 Opeka

Uporaba:

• Notranje in zunanje stene: Opeka je tradicionalni gradbeni material za gradnjo notranjih in zunanjih zidov. Opečne stene prispevajo k termični masi stavbe in zagotavljajo dobro strukturno stabilnost.
• Dekorativni elementi: Opeka se uporablja tudi za estetske namene, kot so obloge fasad, notranje stene z vidno opeko in arhitekturni detajli.

Prednosti opeke:

1. Dobra toplotna stabilnost:
   • Termična masa: Opeka ima toplotno kapaciteto približno 840 J/kg·K in gostoto med 1600 in 1900 kg/m³, kar omogoča učinkovito shranjevanje in oddajanje toplote.
   • Uravnavanje notranje klime: Opečne stene pomagajo ohranjati konstantno notranjo temperaturo in zmanjšujejo temperaturna nihanja, kar povečuje bivalno udobje.
2. Regulacija vlage:
   • Paroprepustnost: Opeka je naravno paroprepustna, kar omogoča prehod vlage skozi steno. To pomaga uravnavati notranjo vlažnost in zmanjšuje tveganje za kondenzacijo ter razvoj plesni.
   • Absorpcija in oddajanje vlage: Opeka lahko absorbira odvečno vlago iz notranjega zraka in jo odda, ko je zrak suh, kar prispeva k zdravi notranji klimi.
3. Dolga življenjska doba:
   • Vzdržljivost: Opeka je zelo trpežna in odporna na vremenske vplive, kar ji omogoča življenjsko dobo več sto let. Mnoge zgodovinske stavbe iz opeke so še danes v uporabi.
   • Nizki stroški vzdrževanja: Opečne stene zahtevajo minimalno vzdrževanje, kar zmanjšuje dolgoročne stroške.

Dodatne prednosti:

• Požarna varnost: Opeka je negorljiva in ima visoko požarno odpornost, kar povečuje varnost stavbe.
• Zvočna izolacija: Opečne stene zagotavljajo dobro zvočno izolacijo, kar zmanjšuje hrup iz zunanjega okolja in med prostori.
• Estetska privlačnost: Opeka ponuja široko paleto barv, tekstur in oblik, kar omogoča estetsko privlačne in raznolike arhitekturne rešitve.

Okoljski vidik:

• Naravni material: Opeka je izdelana iz gline, naravnega in razširjenega materiala.
• Reciklabilnost in ponovno uporabo: Opeko je mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti, kar zmanjšuje količino odpadkov.
• Energetska učinkovitost proizvodnje: Sodobne peči in tehnologije zmanjšujejo porabo energije pri proizvodnji opeke in emisije toplogrednih plinov.

7.3 Kamen

Uporaba:

• Talne obloge: Naravni kamen, kot so granit, marmor, apnenec ali skrilavec, se uporablja za talne obloge v notranjih prostorih, terasah in dvoriščih.
• Stenske obloge: Kamen je priljubljen za notranje in zunanje stenske obloge, fasade ter dekorativne elemente.
• Strukturni elementi: V nekaterih tradicionalnih ali posebnih arhitekturnih projektih se kamen uporablja za nosilne stene, stebre in oboke.

Prednosti kamna:

1. Izjemna termična masa:
   • Visoka gostota in toplotna kapaciteta: Kamen ima visoko gostoto (med 2500 in 3000 kg/m³) in toplotno kapaciteto, kar omogoča shranjevanje velike količine toplote.
   • Stabilizacija temperature: Kamen pomaga ohranjati enakomerno notranjo temperaturo z absorpcijo toplote podnevi in njenim oddajanjem ponoči.
2. Estetska privlačnost:
   • Naravna lepota: Vsak kos kamna je edinstven z naravnimi vzorci, barvami in teksturami, kar daje prostoru prestižen in eleganten videz.
   • Oblikovalska vsestranskost: Kamen je na voljo v različnih obdelavah, od grobo klesanih do poliranih površin, kar omogoča prilagoditev različnim stilom in okusom.
3. Trajnost in odpornost:
   • Dolga življenjska doba: Kamen je eden najbolj trajnih gradbenih materialov, ki lahko vzdrži več stoletij z minimalnim vzdrževanjem.
   • Odpornost na obrabo: Kamen je izjemno odporen na mehanske poškodbe, praske in obrabo, kar ga naredi idealnega za površine z visokim prometom.
   • Vremenska odpornost: Kamen je odporen na vremenske vplive, zmrzal, UV sevanje in korozijo, kar zagotavlja trajnost tudi v zahtevnih okoljih.

Dodatne prednosti:

• Požarna varnost: Kamen je negorljiv in ne sprošča škodljivih snovi pri visokih temperaturah, kar povečuje varnost stavbe.
• Zvočna izolacija: Zaradi svoje mase kamen učinkovito duši zvok, kar prispeva k akustičnemu udobju.
• Hipoalergenost: Kamen je inertni material, ki ne oddaja hlapnih organskih spojin (HOS) in je odporen na alergene ter plesni.

Okoljski vidik:

• Naravni material: Kamen je naravno prisoten material, ki ne zahteva kemične obdelave.
• Nizki stroški vzdrževanja: Dolga življenjska doba in minimalno vzdrževanje zmanjšujeta okoljski odtis skozi življenjski cikel stavbe.
• Okoljski vplivi pridobivanja: Pridobivanje kamna lahko vpliva na krajino in ekosisteme. Izbira kamna iz trajnostno upravljanih kamnolomov in lokalnih virov zmanjšuje te vplive ter emisije povezane s transportom.

Pri načrtovanju pasivne hiše z visoko termično maso je ključnega pomena izbira materialov, ki ne le izpolnjujejo tehnične zahteve, temveč tudi prispevajo k trajnosti, estetiki in bivalnemu udobju.

• Beton ponuja izjemno strukturno trdnost, prilagodljivost pri oblikovanju in visoko termično maso. Primeren je za moderne zasnove in velike odprte prostore.
• Opeka združuje tradicionalni videz z dobrimi termičnimi in akustičnimi lastnostmi. Je odlična izbira za stene, ki zahtevajo paroprepustnost in naravno regulacijo vlage.
• Kamen dodaja prestiž in naravno lepoto prostoru, hkrati pa zagotavlja izjemno trajnost in termično maso. Primeren je za talne in stenske obloge ter dekorativne elemente.

Praktični nasveti pri izbiri materialov:

• Kombinacija materialov: Uporaba kombinacije betona, opeke in kamna lahko optimizira termično maso, estetski videz in funkcionalnost stavbe.
• Lokalni viri: Izbira materialov iz lokalnih virov zmanjšuje okoljski vpliv zaradi transporta in podpira lokalno gospodarstvo.
• Trajnostni materiali: Uporaba materialov z nizkim okoljskim odtisom, recikliranih ali certificiranih za trajnostno proizvodnjo, prispeva k trajnostni gradnji.
• Sodelovanje s strokovnjaki: Posvet z arhitekti, inženirji in izvajalci z izkušnjami v pasivni gradnji in uporabi teh materialov je ključnega pomena za uspešno izvedbo projekta.

Beton, opeka in kamen so ključni materiali za doseganje visoke termične mase v pasivnih hišah. Vsak material ima svoje edinstvene lastnosti in prednosti, ki jih je mogoče izkoristiti za ustvarjanje energetsko učinkovitih, trajnostnih in udobnih domov. S skrbno izbiro in pravilno uporabo teh materialov lahko investitorji in graditelji dosežejo optimalno ravnovesje med tehničnimi zahtevami, estetskimi željami in okoljskimi cilji.

8. Kako pravilno načrtovati in umestiti termično maso v objekt

Pravilno načrtovanje in umestitev termične mase v pasivni hiši sta ključnega pomena za izkoriščanje njenih prednosti pri uravnavanju notranje klime, povečanju energetske učinkovitosti ter zagotavljanju bivalnega udobja. V tem poglavju bomo podrobno obravnavali strategije za optimalno umestitev termične mase v stavbo, pravilno površinsko obdelavo, kombinacijo s senčenjem ter učinkovito prezračevanje.

8.1 Lokacija termične mase

8.1.1 Južno orientirani prostori

Maksimalni izkoristek sončnega sevanja

• Orientacija stavbe: Pri načrtovanju pasivne hiše je ključnega pomena, da je dolžinska os stavbe usmerjena vzhod-zahod, s čim večjo zastekljeno površino na južni strani. To omogoča maksimalni zajem sončne energije pozimi, ko je sonce nizko na nebu.
• Bivalni prostori na južni strani: Prostore, kjer se družina največ zadržuje (dnevna soba, jedilnica, kuhinja), je smiselno umestiti na južno stran. To omogoča, da termična masa v teh prostorih absorbira čim več sončne toplote.
• Preprečevanje senčenja: Paziti je treba, da na južni strani ni ovir, kot so drevesa, sosednje stavbe ali druge strukture, ki bi lahko senčile zastekljene površine in zmanjšale vstop sončne energije.

8.1.2 Talne površine

Materiali z visoko termično maso na tleh, kjer pade sončna svetloba

• Uporaba masivnih materialov: Na območjih, kjer sončna svetloba neposredno pade na tla, je priporočljivo uporabiti materiale z visoko termično maso, kot so beton, kamen ali keramične ploščice.
• Izogibanje izolativnim talnim oblogam: Debele preproge ali lesene talne obloge z nizko termično maso zmanjšujejo sposobnost tal za shranjevanje toplote. Če želimo uporabiti lesene obloge, naj bodo to tanke deske, ki omogočajo prenos toplote.
• Barva in tekstura tal: Temnejše in mat talne površine bolje absorbirajo sončno energijo kot svetle in sijajne. Pri izbiri talnih oblog je to pomemben dejavnik za povečanje učinkovitosti termične mase.

8.1.3 Notranje stene

Omogočanje shranjevanja in porazdelitve toplote

• Masivne notranje stene: Gradnja notranjih sten iz materialov z visoko termično maso (npr. opeka, beton) pomaga pri shranjevanju toplote in njeni enakomerni porazdelitvi po prostoru.
• Pozicija sten: Notranje stene z visoko termično maso je najbolje umestiti tako, da so izpostavljene neposredni sončni svetlobi skozi notranje okenske odprtine ali pa so v bližini virov toplote.
• Estetski vidik: Vidne masivne stene lahko dodajo prostoru estetsko vrednost in občutek trdnosti. Uporaba naravnih materialov, kot sta kamen ali vidni beton, lahko prispeva k sodobnemu ali rustikalnemu videzu prostora.

8.2 Površinska obdelava

8.2.1 Barva in tekstura

Temnejše in mat površine bolje absorbirajo toploto

• Izbira barv: Temne barve absorbirajo več sončne energije kot svetle, zato je pri površinah termične mase priporočljivo uporabiti temnejše odtenke. To velja za stene, tla in stropove, ki so izpostavljeni sončni svetlobi.
• Mat površine: Mat površine bolje absorbirajo toploto kot sijajne, ki odsevajo svetlobo. Uporaba mat barv in oblog povečuje učinkovitost termične mase.
• Kontrast in oblikovanje: Pri načrtovanju notranjega oblikovanja je pomembno doseči ravnovesje med funkcionalnostjo in estetiko. Uporaba temnih površin na strateških mestih lahko ustvari vizualni kontrast in poudarke v prostoru.

8.2.2 Neprekrivanje

Izogibanje prekrivanju termične mase z izolacijskimi materiali

• Talne obloge: Debele preproge, pluta ali lesene obloge z nizko toplotno prevodnostjo zmanjšujejo sposobnost tal za shranjevanje in oddajanje toplote. Če želite izkoristiti termično maso tal, izberite tanke preproge ali jih popolnoma izpustite na območjih, kjer sončna svetloba pade na tla.
• Stenske obloge: Izogibajte se uporabi izolativnih materialov, kot so lesene obloge ali debela tapeta, na stenah z visoko termično maso. Stene naj bodo čim bolj izpostavljene notranjemu prostoru, da omogočajo učinkovito izmenjavo toplote.
• Pohištvo in oprema: Razporeditev pohištva naj omogoča prost pretok sončne svetlobe do površin termične mase. Velike omare ali knjižne police naj ne zastirajo sten ali tal, ki služijo kot termična masa.

8.3 Kombinacija s senčenjem

Pravilno senčenje je ključnega pomena za uravnavanje količine sončne energije, ki vstopa v stavbo, ter za preprečevanje pregrevanja poleti in maksimalni izkoristek sončne toplote pozimi.

8.3.1 Poletno senčenje

Uporaba zunanjih senčil za preprečevanje pregrevanja

• Nadstreški in napušči: Statični arhitekturni elementi, kot so nadstreški, napušči in balkoni, so načrtovani tako, da poleti blokirajo visoko sonce, pozimi pa omogočajo vstop nizkega sonca.
• Zunanja senčila: Uporaba zunanjih žaluzij, rolet ali lamel omogoča prilagajanje količine svetlobe in toplote, ki vstopa v stavbo. Zunanja senčila so bolj učinkovita kot notranja, saj preprečujejo, da bi sončna energija sploh vstopila v zasteklitev.
• Zelena senčila: Sajenje listavcev pred južnimi okni zagotavlja naravno senčenje poleti, ko so drevesa olistana, in omogoča vstop sončne svetlobe pozimi, ko drevesa odvržejo liste.

8.3.2 Zimsko sonce

Omogočanje vstopa sončne svetlobe za ogrevanje prostorov

• Brez ovir na južni strani: Zagotoviti je treba, da na južni strani ni ovir, ki bi blokirale zimsko sonce, kot so zimzelena drevesa ali visoke strukture.
• Čista zasteklitev: Redno čiščenje oken zagotavlja maksimalni vstop sončne svetlobe. Uporaba nizkoemisijskih premazov na steklu lahko izboljša toplotne lastnosti oken brez zmanjšanja prepustnosti za sončno svetlobo.
• Notranje senčenje: Pozimi je priporočljivo odpirati notranje žaluzije in zavese čez dan, da sončna svetloba doseže termično maso. Ponoči pa jih zapreti, da zmanjšamo toplotne izgube.

8.3.3 Dinamično senčenje

Avtomatizirani sistemi za prilagajanje glede na vremenske razmere

• Senzorji in avtomatizacija: Vgradnja senzorjev za sončno svetlobo, temperaturo in veter omogoča avtomatsko upravljanje senčil glede na trenutne vremenske razmere.
• Pametni sistemi: Integracija senčil v sistem pametnega doma omogoča programiranje scenarijev za senčenje in ogrevanje ter upravljanje prek mobilnih naprav.
• Prihranek energije: Dinamično senčenje optimizira izkoristek sončne energije in zmanjšuje potrebe po umetnem hlajenju ali ogrevanju, kar prispeva k dodatnim prihrankom energije.

Senčila za pasivno hišo v Sloveniji: Ključ do energetske učinkovitosti in udobja

8.4 Prezračevanje

Učinkovito prezračevanje je ključno za ohranjanje kakovosti zraka, uravnavanje vlage in podporo delovanju termične mase.

8.4.1 Nočno hlajenje

Naravno prezračevanje za ohlajanje termične mase

• Poletno nočno prezračevanje: Odprtje oken ponoči, ko so zunanje temperature nižje, omogoča ohlajanje termične mase. To pomaga vzdrževati nižje notranje temperature čez dan.
• Strategija prezračevanja: Uporaba visokih oken ali odprtin na višjih nadstropjih omogoča odvajanje toplega zraka (efekt dimnika), medtem ko se hladnejši zrak vstopa skozi spodnja okna.
• Varnost in zaščita: Uporaba varnostnih mrež in senzorjev zagotavlja varno prezračevanje ponoči, brez tveganja za vdor ali insekte.

Prezračevanje pasivne hiše v nočnem času preko oken

8.4.2 Zrakotesnost

Preprečevanje toplotnih izgub skozi netesnosti

• Kakovostna gradnja: Natančna izvedba konstrukcijskih stikov, prebojev in povezav preprečuje netesnosti, ki bi lahko povzročile toplotne izgube in zmanjšale učinkovitost termične mase.
• Uporaba parnih zapor in zrakotesnih membran: Te materiale se namešča na notranji strani ovoja stavbe, da se zagotovi zrakotesnost in prepreči kondenzacija znotraj konstrukcije.
• Testiranje zrakotesnosti: Izvedba Blower Door testa po zaključku gradnje omogoča identifikacijo in odpravo morebitnih netesnosti.

Zrakotesnost v Pasivnih hišah: Zakaj je pomembna in kako jo doseči?

8.4.3 Rekuperacija

Uporaba prezračevalnih sistemov z rekuperacijo toplote

• Mehansko prezračevanje z rekuperacijo: Sistem odvaja izrabljen notranji zrak in hkrati dovaja svež zrak od zunaj, pri čemer se toplota iz odpadnega zraka prenese na svež zrak.
• Visoka učinkovitost: Sodobni rekuperatorji imajo učinkovitost prenosa toplote do 95%, kar bistveno zmanjšuje toplotne izgube pri prezračevanju.
• Kontrola vlage in kakovosti zraka: Nekateri sistemi omogočajo tudi nadzor nad vlažnostjo ter filtracijo zraka, kar izboljšuje bivalno okolje in zmanjšuje tveganje za alergije ali težave z dihali.
• Energijska varčnost: Uporaba rekuperacije zmanjšuje potrebo po dodatnem ogrevanju ali hlajenju svežega zraka, kar prispeva k nižjim obratovalnim stroškom.

Prezračevanje v Pasivni hiši: Pomembnost, načela in izvedba prezračevanja v Pasivni hiši

Pravilno načrtovanje in umestitev termične mase v pasivni hiši zahtevata celovit pristop, ki vključuje razumevanje toplotne dinamike stavbe, lokalnih podnebnih razmer in življenjskega sloga uporabnikov. Ključni koraki vključujejo:

• Strategično umeščanje termične mase: Osredotočite se na prostore, kjer je največ sončne svetlobe, in uporabite materiale z visoko termično maso na mestih, kjer bodo najbolj učinkoviti.
• Prilagoditev površinske obdelave: Izberite barve in teksture, ki povečujejo absorpcijo toplote, ter se izogibajte prekrivanju termične mase z izolativnimi materiali.
• Kombinacija s senčenjem: Uporabite kombinacijo statičnih in dinamičnih senčil za optimalno uravnavanje sončne energije skozi vse leto.
• Učinkovito prezračevanje: Zagotovite ustrezno zrakotesnost stavbe in uporabite sisteme za prezračevanje z rekuperacijo toplote za ohranjanje kakovosti zraka in energetske učinkovitosti.
• Sodelovanje s strokovnjaki: Posvetujte se z izkušenimi arhitekti, inženirji in izvajalci, ki razumejo principe pasivne gradnje in lahko zagotovijo, da bo termična masa pravilno načrtovana in izvedena.

Z upoštevanjem teh smernic bo termična masa v vaši pasivni hiši učinkovito prispevala k stabilni notranji klimi, povečala energetsko učinkovitost in izboljšala bivalno udobje, kar bo dolgoročno prineslo tudi finančne in okoljske koristi.

9. Energetske in ekonomske koristi termične mase

Termična masa ima ključno vlogo pri doseganju visoke energetske učinkovitosti, ekonomskih prihrankov, povečanega bivalnega udobja in okoljskih koristi v pasivnih hišah. V tem poglavju bomo podrobno raziskali, kako uporaba termične mase prispeva k tem pomembnim vidikom trajnostne gradnje.

9.1 Zmanjšana poraba energije

9.1.1 Manjša potreba po ogrevanju in hlajenju

Termična masa kot naravni termostat

Termična masa deluje kot naravni regulator temperature v stavbi. Zaradi svoje sposobnosti shranjevanja in oddajanja toplote pomaga vzdrževati stabilno notranjo temperaturo skozi ves dan in noč, ne glede na zunanje vremenske razmere.

Pozimi:

• Absorpcija sončne energije: Termična masa absorbira sončno toploto, ki vstopa skozi okna na južni strani stavbe. Ta toplota se shranjuje v masivnih elementih, kot so stene, tla in stropi.
• Postopno oddajanje toplote: Ponoči ali ob oblačnih dneh, ko se temperatura zniža, termična masa postopoma oddaja shranjeno toploto nazaj v notranji prostor, kar zmanjšuje potrebo po dodatnem ogrevanju.

Poleti:

• Preprečevanje pregrevanja: Termična masa absorbira odvečno notranjo toploto in preprečuje hitro segrevanje prostora. To zagotavlja prijetno bivalno klimo tudi v vročih dneh.
• Nočno ohlajanje: Ponoči, ko so zunanje temperature nižje, se termična masa ohladi preko naravnega prezračevanja, kar pripravi stavbo na naslednji dan.

Rezultat:

• Prihranki pri stroških energije: Zmanjšana potreba po uporabi ogrevalnih in hladilnih sistemov neposredno vpliva na nižje račune za energijo. Pasivne hiše z učinkovito uporabljenim termičnim masom lahko zmanjšajo porabo energije za ogrevanje in hlajenje za do 90% v primerjavi s konvencionalnimi stavbami.

9.1.2 Energetska učinkovitost kot prispevek k trajnostnemu razvoju

Manjša obremenitev energetskega omrežja

• Zmanjšanje vršnih obremenitev: Termična masa pomaga uravnotežiti porabo energije in zmanjšati vršne obremenitve energetskega omrežja, kar prispeva k stabilnosti oskrbe z energijo.
• Podpora obnovljivim virom energije: Manjša in bolj enakomerna poraba energije olajša integracijo obnovljivih virov energije, kot so sončne in vetrne elektrarne.

Izpolnjevanje energetskih standardov

• Skladnost z regulativami: Uporaba termične mase pomaga izpolnjevati stroge energetske standarde in predpise, kot so zahteve za skoraj nič-energijske stavbe.
• Prispevek k nacionalnim ciljem: Zmanjšana poraba energije podpira nacionalne in mednarodne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in boj proti podnebnim spremembam.

9.2 Finančni prihranki

9.2.1 Nižji obratovalni stroški

Neposredni prihranki pri energiji

• Manjši računi za ogrevanje in hlajenje: Zaradi zmanjšane potrebe po uporabi ogrevalnih in hladilnih sistemov se stroški za energijo občutno znižajo.
• Dolgotrajni prihranki: Prihranki pri energiji se kopičijo skozi celotno življenjsko dobo stavbe, kar lahko pomeni znatno finančno korist za lastnike.

Zmanjšanje stroškov vzdrževanja

• Manjša obraba sistemov: Manjša uporaba ogrevalnih in hladilnih naprav pomeni manjšo obrabo in daljšo življenjsko dobo teh sistemov, kar zmanjšuje stroške vzdrževanja in zamenjav.
• Preprečevanje poškodb zaradi ekstremnih temperatur: Stabilna notranja klima zmanjšuje tveganje za poškodbe notranje opreme in materialov zaradi temperaturnih nihanj.

9.2.2 Dolgoročna investicija z dolgo življenjsko dobo

Povečana vrednost nepremičnine

• Visoka tržna vrednost: Energetsko učinkovite stavbe z visoko termično maso so bolj privlačne na trgu nepremičnin, saj kupci prepoznavajo dolgoročne prihranke in udobje, ki jih takšne hiše ponujajo.
• Hitrejša prodaja: Pasivne hiše se pogosto prodajo hitreje kot konvencionalne, zaradi naraščajočega povpraševanja po trajnostnih in energetsko učinkovitih domovih.

Zaščita pred prihodnjimi stroški

• Odporna na naraščajoče cene energije: Zmanjšana odvisnost od fosilnih goriv ščiti lastnike pred nihanji in morebitnim povečanjem cen energije v prihodnosti.
• Priprava na strožje regulative: Z investiranjem v termično maso in energetsko učinkovitost zdaj, lastniki zmanjšajo tveganje za dodatne stroške zaradi prihodnjih okoljskih regulativ ali davkov na ogljik.

9.3 Povečano bivalno udobje

9.3.1 Stabilna notranja klima

Enakomerna temperatura skozi vse leto

• Manjša temperaturna nihanja: Termična masa zmanjšuje dnevna in sezonska temperaturna nihanja, kar zagotavlja prijetno bivalno okolje skozi vse leto.
• Prilagajanje mikroklimi: Notranja klima se samodejno prilagaja zunanjim razmeram, kar zmanjšuje potrebo po prilagajanju termostatov ali uporabi klimatskih naprav.

Pozitivni vpliv na zdravje in počutje

• Boljša kakovost zraka: Stabilna temperatura in vlaga prispevata k boljši kakovosti zraka, kar pozitivno vpliva na zdravje prebivalcev.
• Povečana produktivnost: Udobno bivalno okolje izboljšuje koncentracijo, produktivnost in splošno počutje.

9.3.2 Zmanjšanje hrupa

Akustične prednosti masivne gradnje

• Zvočna izolacija: Masivni materiali učinkovito absorbirajo in blokirajo zvok, kar zmanjšuje hrup iz zunanjega okolja, kot so promet, industrija ali sosednje stavbe.
• Notranji mir: Boljša zvočna izolacija med prostori v hiši prispeva k zasebnosti in udobju vseh članov gospodinjstva.

Psihološke koristi

• Zmanjšanje stresa: Tišje okolje pomaga zmanjšati stres in izboljšati kakovost življenja.
• Boljši spanec: Manj hrupa ponoči prispeva k boljšemu spancu in regeneraciji.

9.4 Okoljske koristi

9.4.1 Zmanjšanje ogljičnega odtisa

Manjše emisije toplogrednih plinov

• Zmanjšana poraba fosilnih goriv: Manjša potreba po ogrevanju in hlajenju pomeni manjšo porabo fosilnih goriv in s tem manjše emisije CO₂.
• Podpora obnovljivim virom: Učinkovita uporaba energije olajša prehod na obnovljive vire energije, kar dodatno zmanjšuje ogljični odtis.

Trajnostni življenjski slog

• Ozaveščenost: Bivanje v energetsko učinkoviti hiši spodbuja okoljsko ozaveščenost in trajnostne navade med prebivalci.
• Vpliv na skupnost: Pasivne hiše prispevajo k trajnostnemu razvoju skupnosti in lahko služijo kot vzor za druge.

9.4.2 Trajnostna gradnja

Uporaba okolju prijaznih materialov

• Lokalni materiali: Uporaba lokalno pridobljenih materialov zmanjšuje emisije, povezane s transportom, in podpira lokalno gospodarstvo.
• Naravni in reciklirani materiali: Izbira materialov z nizkim okoljskim vplivom, kot so reciklirani ali hitro obnovljivi viri.

Zmanjšanje odpadkov

• Trajnostna zasnova: Kakovostna gradnja z dolgo življenjsko dobo zmanjšuje potrebo po obnovah in s tem zmanjšuje gradbene odpadke.
• Reciklabilnost: Ob koncu življenjske dobe stavbe se lahko masivni materiali reciklirajo, kar zmanjšuje vpliv na odlagališča.

Prispevek k ohranjanju naravnih virov

• Učinkovita raba virov: Masivna gradnja z visoko termično maso omogoča učinkovito rabo naravnih virov in zmanjšuje potrebo po dodatnih virih energije.
• Biotska raznovrstnost: Zmanjšanje emisij in trajnostna gradnja prispevata k ohranjanju ekosistemov in biotske raznovrstnosti.

Energetske in ekonomske koristi termične mase so pomemben dejavnik pri odločitvi za masivno gradnjo pasivne hiše. Zmanjšana poraba energije ne prinaša le finančnih prihrankov, temveč tudi prispeva k trajnostnemu razvoju in ohranjanju okolja. Povečano bivalno udobje, ki ga zagotavlja stabilna notranja klima in zmanjšan hrup, izboljšuje kakovost življenja stanovalcev. Dolgoročna investicija v masivno gradnjo z visoko termično maso se povrne skozi nižje obratovalne stroške, višjo vrednost nepremičnine in manjše stroške vzdrževanja. Okoljske koristi, kot so zmanjšanje ogljičnega odtisa in podpora trajnostni gradnji, pa prispevajo k boljši prihodnosti za naslednje generacije.

Uporaba termične mase v pasivnih hišah tako predstavlja celovito rešitev, ki združuje ekonomske, okoljske in družbene koristi. To naredi termično maso nepogrešljiv element pri načrtovanju in gradnji sodobnih, trajnostnih in energetsko učinkovitih domov.

10. Nasveti za investitorje in graditelje

10.1 Na kaj biti pozoren pri načrtovanju in gradnji pasivne hiše z masivno gradnjo

1. Celostno načrtovanje:
   • Energetska učinkovitost: Opredelitev ciljev že v začetni fazi.
   • Orientacija stavbe: Optimalna izraba sončnega sevanja.
   • Oblika in kompaktnost: Enostavne oblike za zmanjšanje toplotnih izgub.
2. Izbor ustreznih materialov:
   • Materiali z visoko termično maso: Beton, opeka, kamen.
   • Kakovostna izolacija: Preprečevanje toplotnih izgub.
   • Zrakotesnost: Uporaba materialov in tehnik za zrakotesen ovoj.
3. Ustrezna umestitev termične mase:
   • Strategično načrtovanje: Umestitev v prostore z največ sončne svetlobe.
   • Izogibanje toplotnim mostovom: Pazljiva izvedba detajlov.
   • Površinska obdelava: Izpostavljenost termične mase notranjim prostorom.
4. Integracija pasivnih strategij:
   • Senčenje: Učinkovita zunanja senčila.
   • Prezračevanje: Sistemi z rekuperacijo toplote.
   • Naravno hlajenje: Izraba naravnih virov za hlajenje.
5. Prilagodljivost in prihodnje potrebe:
   • Prilagoditev tehnologijam: Priprava infrastrukture za nove tehnologije.
   • Fleksibilnost prostora: Oblikovanje prostorov za prihodnje prilagoditve.

10.2 Izbira izvajalcev

1. Izkušnje in strokovnost:
   • Reference: Izvajalci z izkušnjami v pasivni in masivni gradnji.
   • Strokovna usposobljenost: Certifikati in usposabljanja.
2. Komunikacija in sodelovanje:
   • Transparentnost: Jasna komunikacija o metodah in stroških.
   • Sodelovanje v ekipi: Usklajeno delo vseh udeležencev.
3. Kakovost izvedbe:
   • Ogled prejšnjih projektov: Ocenitev kakovosti dela.
   • Povratne informacije: Mnenja prejšnjih strank.
4. Pogodbeni odnosi:
   • Jasne pogodbe: Določitev obsega del, rokov in stroškov.
   • Obvladovanje sprememb: Postopki za obravnavo sprememb med gradnjo.

10.3 Stroškovna analiza

1. Proračuniranje:
   • Realističen proračun: Vključitev vseh faz projekta.
   • Rezervni sklad: Za nepredvidene stroške.
2. Optimizacija stroškov:
   • Investicija v kakovost: Dolgoročni prihranki kljub višjim začetnim stroškom.
   • Primerjava ponudb: Analiza glede na ceno in kakovost.
   • Fazna gradnja: Možnost postopne gradnje.
3. Pričakovani prihranki:
   • Energetski prihranki: Zmanjšanje stroškov ogrevanja in hlajenja.
   • Vrednost nepremičnine: Višja tržna vrednost energetsko učinkovitih hiš.
   • Vzdrževanje: Nižji stroški vzdrževanja masivne gradnje.
4. Financiranje in subvencije:
   • Subvencije: Možnosti finančnih spodbud.
   • Energetski krediti: Ugodni pogoji za financiranje.
   • Davčne olajšave: Potencialne ugodnosti.

10.4 Dodatni nasveti

• Izobraževanje: Poznavanje pasivne gradnje in termične mase.
• Dolgotrajna vizija: Razmišljanje o dolgoročnih koristih.
• Prilagodljivost: Sodelovanje z ekipo za najboljše rezultate.
• Okoljski vpliv: Izbira trajnostnih praks in materialov.

Zaključek

Termična masa je nepogrešljiv element pri načrtovanju in gradnji pasivnih hiš, saj omogoča učinkovito izrabo naravnih virov energije za ogrevanje in hlajenje. S pravilno izbiro materialov z visoko termično maso, kot so beton, opeka in kamen, ter skrbnim načrtovanjem njihove umestitve v objekt, lahko dosežemo stabilno notranjo klimo, zmanjšamo porabo energije in izboljšamo bivalno udobje.

Masivna gradnja predstavlja učinkovito alternativo leseni gradnji, še posebej v Sloveniji, kjer so materiali za masivno gradnjo dostopnejši in cenovno ugodnejši. Gradbeni sistemi, kot je TermoLOGiK, združujejo prednosti masivne gradnje z naprednimi izolacijskimi tehnologijami, kar omogoča hitro, natančno in energetsko učinkovito gradnjo pasivnih hiš. Ta sistem poudarja visoko termično maso, strukturno trdnost in odlično toplotno izolacijo, kar prispeva k dolgoročni trajnosti in udobju bivanja.

Primerjava med masivno in leseno gradnjo je pokazala, da masivna gradnja prinaša številne prednosti, vključno z:

• Visoko termično maso: Zagotavlja stabilno notranjo klimo in zmanjšuje potrebo po ogrevanju in hlajenju.
• Nižjimi začetnimi stroški v Sloveniji: Materiali so dostopnejši, ponudbe pa običajno vključujejo vse gradbene elemente.
• Dolgo življenjsko dobo in trajnostjo: Masivni materiali so odporni na vremenske vplive, požare in škodljivce.
• Boljšo zvočno izolacijo in požarno varnostjo: Prispevajo k večjemu bivalnemu udobju in varnosti.

Za doseganje optimalnih energetskih in ekonomskih koristi je ključno pravilno načrtovanje in umestitev termične mase v objekt. To vključuje:

• Lokacijo termične mase: Umeščanje v južno orientirane prostore, uporabo materialov z visoko termično maso na talnih površinah, kjer pade sončna svetloba, in gradnjo masivnih notranjih sten.
• Površinsko obdelavo: Uporabo temnejših in mat površin, ki bolje absorbirajo toploto, ter izogibanje prekrivanju termične mase z izolativnimi materiali.
• Kombinacijo s senčenjem: Uporabo zunanjih senčil za preprečevanje poletnega pregrevanja, omogočanje vstopa zimskega sonca in uporabo dinamičnih senčil za prilagajanje glede na vremenske razmere.
• Prezračevanje: Izvajanje nočnega hlajenja, zagotavljanje zrakotesnosti ter uporaba prezračevalnih sistemov z rekuperacijo toplote.

Energetske in ekonomske koristi uporabe termične mase so številne:

• Zmanjšana poraba energije: Manjša potreba po ogrevanju in hlajenju vodi do prihrankov pri stroških energije.
• Finančni prihranki: Nižji obratovalni stroški in dolgoročna investicija v masivno gradnjo z dolgo življenjsko dobo.
• Povečano bivalno udobje: Stabilna notranja klima in zmanjšanje hrupa izboljšujeta kakovost bivanja.
• Okoljske koristi: Zmanjšanje ogljičnega odtisa in podpora trajnostni gradnji z uporabo okolju prijaznih materialov.

Za uspešno izvedbo pasivne hiše z masivno gradnjo je pomembno tudi upoštevanje nasvetov za investitorje in graditelje, vključno s skrbnim načrtovanjem, izbiro usposobljenih izvajalcev in natančno stroškovno analizo. Investicija v kakovostno gradnjo se dolgoročno povrne skozi prihranke pri energiji, povečano vrednost nepremičnine in izboljšano kakovost življenja.

Termična masa v pasivnih hišah ni le tehnični koncept, temveč tudi izraz trajnostne filozofije, ki poudarja odgovorno rabo virov, skrb za okolje in dobrobit prihodnjih generacij. Z vključitvijo termične mase v zasnovo naših domov prispevamo k bolj trajnostni in energetsko učinkoviti prihodnosti, kjer je bivalno udobje združeno z okoljsko odgovornostjo.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Kako vam lahko pomagamo?

Če vas zanima naša ponudba, nas lahko kontaktirate preko spodnjega obrazca in se prijavite na brezplačen sestanek, kjer se bomo lahko podrobneje pogovorili o vaših željah in opcijah za kvalitetno in predvidljivo realizacijo vaše pasivne hiše.

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije: