Vse, kar morate vedeti o celostnem pristopu, projektiranju, nadzoru, zeleni energiji, subvencijah in kreditih.

Energetska prenova objekta je investicija, ki prinaša številne koristi, kot so zmanjšanje porabe energije, emisij toplogrednih plinov in stroškov obratovanja objekta, izboljšanje bivalnega udobja, zdravja in varnosti uporabnikov objekta ter povečanje njegove vrednosti in privlačnosti. Vendar pa je energetska prenova tudi zahteven in kompleksen projekt, ki zahteva strokovno in celostno pripravo ter izvedbo. V tem članku bomo predstavili, kaj je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izvajanju energetske prenove objekta, kakšna je vloga projektne dokumentacije in strokovnega nadzora ter kako zagotoviti optimalno in kakovostno rešitev, ki bo zadostila potrebam in pričakovanjem uporabnika objekta. Prav tako bomo predstavili pomen vpeljave dodatnih virov zelene energije v energetsko prenovljeni objekt, kot je fotovoltaična elektrarna, ki pretvarja sončno sevanje v električno energijo. Nazadnje bomo predstavili možnosti pridobitve subvencij in kreditov, ki so na voljo v Sloveniji za tovrstne naložbe. Energetska prenova objekta je torej korak k bolj trajnostni in kakovostni gradnji, ki prispeva k boljšemu življenju za vse.

Celostna energetska sanacija je proces, ki obsega vrsto ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije v obstoječih stavbah. Cilj celostne energetske sanacije je doseči optimalno razmerje med stroški in koristmi, tako za lastnike in uporabnike stavb kot za okolje.

Za uspešno izvedbo celostne energetske sanacije je potrebna dobro izdelana projektna dokumentacija, ki zajema vse faze projekta: od idejne zasnove, predinvesticijske študije, projektne naloge, projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektne dokumentacije za izvedbo, do projektne dokumentacije po izvedbi. Projektna dokumentacija mora biti usklajena z veljavnimi predpisi, standardi in smernicami, ter upoštevati specifične značilnosti in potrebe stavbe.

Pomemben del projektnega dokumentacije je energetska bilanca, ki prikazuje trenutno stanje porabe energije v stavbi in predvidene prihranke energije po izvedbi ukrepov. Energetska bilanca mora biti dobro izdelana na podlagi meritev, analiz in simulacij, ter vsebovati realistične podatke in predpostavke.

Za kakovostno izvedbo celostne energetske sanacije je potrebno zagotoviti tudi strokovno vodenje projekta in strokovni nadzor nad izvedbo. Strokovno vodenje projekta obsega koordinacijo med investitorjem, projektantom, izvajalcem in drugimi udeleženci projekta, ter spremljanje in nadzor nad potekom in kakovostjo dela. Strokovni nadzor nad izvedbo pa obsega preverjanje skladnosti izvedenih del s projektno dokumentacijo, kontroliranje kakovosti materialov in opreme, ter preverjanje ustreznosti funkcionalnosti in varnosti instalacij.

Celostna energetska sanacija zahteva tudi celovit pristop k pregledu in analizi konstrukcije objekta in pripravi predlogov za njeno izboljšavo. Pri tem je treba upoštevati statično stabilnost, mehansko odpornost, požarno varnost, zvočno izolativnost in druge vidike konstrukcije. V nekaterih primerih je potrebno izvesti dodatne ukrepe za krepitev ali sanacijo konstrukcije, kot so armiranje, injektiranje ali ojačanje.

Ena od ključnih komponent celostne energetske sanacije je vpeljava prezračevanja z rekuperacijo. Prezračevanje z rekuperacijo omogoča zagotavljanje svežega zraka v prostorih brez večjih toplotnih izgub. Sistem prezračevanja z rekuperacijo sestoji iz ventilatorjev, cevi, rekuperatorja (izmenjevalnika toplote) in filtrov. Rekuperator prenaša toploto iz odpadnega zraka na dovodni zrak in s tem zmanjšuje potrebo po ogrevanju ali hlajenju prostorov.

Drugi pomemben ukrep celostne energetske sanacije je zamenjava oken z novimi energetsko učinkovitimi okni. Energetsko učinkovita okna imajo boljše toplotne lastnosti kot stara okna, kar pomeni manjše toplotne izgube skozi steklo in okvir. Poleg tega imajo tudi boljše zvočne lastnosti, kar povečuje udobje bivanja. Pri zamenjavi oken je treba upoštevati tudi RAL smernice za vgradnjo, ki zagotavljajo pravilno tesnjenje in zračnost okenskih spojev.

Zadnji, a ne manj pomemben ukrep celostne energetske sanacije je izvedba termičnega ovoja objekta. Termični ovoj objekta je sestavljen iz toplotne izolacije, fasade in strehe. Termični ovoj objekta mora biti izveden brez toplotnih mostov, ki so mesta, kjer se toplota prenaša hitreje kot v ostalih delih ovoja. Toplotni mostovi povzročajo večje toplotne izgube, kondenzacijo vlage in pojav plesni. Za preprečevanje toplotnih mostov je treba uporabiti ustrezne materiale, tehnične rešitve in načine izvedbe.

Celostna energetska sanacija je torej kompleksen in zahteven proces, ki prinaša številne koristi za stavbo in njene uporabnike. S celostno energetsko sanacijo se lahko doseže nižja poraba energije, večja energetska učinkovitost, boljše bivalno okolje, višja vrednost stavbe in manjši vpliv na okolje. Za uspešno izvedbo celostne energetske sanacije pa je potrebno zagotoviti dobro projektno dokumentacijo, strokovno vodenje in nadzor, ter celovit pristop k izboljšanju konstrukcije, prezračevanja, oken in termičnega ovoja objekta.

Preverba konstrukcije in konstrukcijska nadgradnja ali sanacija

Veliko obstoječih starih hiš v Sloveniji je bilo zgrajenih v obdobju, ko se niso izvajale armiranobetonske vezi in so bili standardi za potresno varnost precej nižji. Armiranobetonske vezi so elementi, ki povezujejo zidove med seboj in zagotavljajo, da se med potresom izkoristi odpornost celotne konstrukcije. Brez njih se lahko zidovi razpadejo ali zrušijo.

Prelomnica v potresni varnosti v Sloveniji se je zgodila leta 1964, ko so bili uveljavljeni prvi predpisi o potresno varni gradnji. Ti predpisi so bili posledica potresa v Skopju leta 1963, ki je povzročil veliko škodo in smrtne žrtve.  Predpisi iz leta 1964 so zagotavljali zgolj delno potresno varnost, ki ne ustreza sodobnim standardom. Šele leta 1981 so bili uveljavljeni bolj napredni predpisi, ki so upoštevali tudi dinamične učinke potresa na konstrukcijo. Od leta 2008 dalje pa so v Sloveniji obvezni evropski standardi Evrokod 8, ki predstavljajo najvišjo raven potresne varnosti.

To pomeni, da so objekti, zgrajeni pred letom 1964, najbolj potresno ranljivi in potrebujejo temeljito analizo konstrukcije in vpeljavo rešitev, ki bodo izboljšale njihovo statično in potresno varnost. Pri tem je treba upoštevati tudi druge vidike konstrukcije, kot so stabilnost, odpornost, požarna varnost in zvočna izolativnost. V nekaterih primerih je potrebno izvesti dodatne ukrepe za krepitev ali sanacijo konstrukcije, kot so armiranje, injektiranje ali ojačanje.

Celostni pristop do analize konstrukcije in vpeljava rešitev za izboljšanje potresne varnosti je pomemben del celostne energetske sanacije. S tem se lahko prepreči morebitna škoda ali uničenje objekta ob močnem potresu, ki bi lahko ogrozilo življenja ljudi in povzročilo velike finančne izgube. Poleg tega se lahko s celostno energetsko sanacijo doseže tudi boljše bivalno okolje, višja vrednost objekta in manjši vpliv na okolje.

Predhodna termična analiza objekta

Analiza obstoječih objektov za ugotavljanje toplotnih mostov s termo kamero je učinkovit in neinvaziven način za preverjanje kakovosti stavbnega ovoja. Termo kamera je naprava, ki zajema infrardeče sevanje, ki ga oddajajo vsi predmeti s temperaturo nad absolutno ničlo. Na podlagi tega sevanja lahko termo kamera prikaže temperaturno razporeditev po površini objekta. Topli predmeti na termovizijski kameri izstopajo iz hladnejšega ozadja, kar pomeni, da lahko zaznamo mesta, kjer je toplotna prehodnost povečana. To so toplotni mostovi, ki povzročajo večje toplotne izgube, kondenzacijo vlage in pojav plesni.

Analiza toplotnih mostov s termo kamero poteka tako, da se objekt posname z različnih zornih kotov in oddaljenosti. Pri tem je treba upoštevati nekatere pogoje, kot so vreme, sončno sevanje, temperatura zraka in površine, vlaga in veter. Najbolj primeren čas za termografski pregled je pozimi, ko je največja razlika med notranjo in zunanjo temperaturo. Priporočljivo je tudi, da se objekt pred pregledom ogreva vsaj 24 ur.

Pri analizi toplotnih mostov s termo kamero je pomembno tudi pravilno branje termografskega posnetka. Termografski posnetek je slika, ki prikazuje barvno lestvico temperatur. Na splošno velja, da so toplejša območja prikazana z rdečo ali rumeno barvo, hladnejša pa z modro ali zeleno barvo. Vendar pa je treba upoštevati tudi nastavitve termo kamere, kot so obseg temperatur, emisivnost površine in odbojnost okolice. Poleg tega je treba termografski posnetek primerjati z vizualnim posnetkom objekta in uporabiti strokovno znanje o gradbeni fiziki in konstrukciji.

Toplotni mostovi, ki jih odkrijemo s termo kamero, so ključni problemi pri starih objektih, ki vplivajo na njihovo energetsko učinkovitost in bivalno klimo. Zato je potrebno ta mesta dodatno analizirati v projektni dokumentaciji in zagotoviti rešitve, ki odpravijo toplotne mostove. Rešitve so lahko različne glede na vrsto in lokacijo toplotnega mostu, na primer dodajanje ali izboljšanje toplotne izolacije, sprememba geometrije ali materiala konstrukcije, izboljšanje tesnjenja ali prezračevanja itd.

Zamanjava in kvalitetna vgradnja novega stavbnega pohištva (oken in vrat)

Pomen zamenjave oken in vrat z novimi okni, ki imajo boljšo termično in zvočno izolativnost, je velik za izboljšanje energetske učinkovitosti in bivalnega udobja objekta. Stara in dotrajana okna predstavljajo velik del energetskih izgub objekta, saj skozi njih uhaja toplota in vdira hladen zrak. Poleg tega so stara okna tudi vir hrupa, vlage in plesni, ki negativno vplivajo na kakovost bivanja. Z zamenjavo starih oken z novimi energijsko varčnimi okni lahko dosežemo do 30 % prihranek pri ogrevanju in hlajenju, boljšo toplotno in zvočno izolacijo, večjo tesnost in varnost, lepši videz objekta in višjo vrednost nepremičnine.

Pri zamenjavi oken in vrat je veliko pozornost potrebno posvetiti pravilni vgradnji, ki zagotavlja optimalno delovanje in trajnost stavbnega pohištva. Ena od najbolj priznanih metod vgradnje je RAL vgradnja, ki izhaja iz nemških smernic za potresno odporno projektiranje. RAL vgradnja upošteva naslednja načela:

• primerna velikost in obdelava odprtine,
• fuga ob oknu je odvisna od velikosti in značilnosti okna,
• difuzijsko zaprto zaščito fuge z notranje strani,
• toplotno in zvočno izoliran obod okna v celotni fugi,
• vodotesno in difuzijsko odprto zaščito fuge z zunanjosti,
• zadostno sidranje s primerno razporeditvijo in globino sider ter primerno podpiranje.

RAL vgradnja preprečuje nastanek toplotnih mostov ob oknih in vratih, ki so mesta, kjer je toplotna prehodnost povečana in povzroča večje toplotne izgube, kondenzacijo vlage in pojav plesni. Za odpravo toplotnih mostov je potrebno dodatno izolirati obod odprtine z isto debelino in materialom kot fasada. Poleg tega je treba okna montirati na zunanjo linijo zidu ali pa uporabiti posebne podaljške za okenske okvirje.

Pri menjavi oken in vrat je pomembno tudi spremljanje preko natančno izdelane energetske bilance in projektne dokumentacije, s katero se vidi kakšen vpliv imajo določeni različni parametri oken, ko se izbirajo komponente. Energetska bilanca je orodje za oceno porabe energije v objektu in predvidenih prihrankov po izvedbi ukrepov. Energetska bilanca upošteva različne dejavnike, kot so lokacija objekta, orientacija oken, vrsta ogrevanja, prezračevanja in hlajenja, debelina in material izolacije, vrsta stekla, okvirja in tesnil oken itd. Na podlagi energetske bilance se lahko primerjajo različne možnosti za izbiro oken glede na njihovo toplotno prehodnost (Uw), faktor sončnega dobitka (g), prepustnost svetlobe (Lt) in druge lastnosti. Tako se lahko izbere najbolj optimalna rešitev za dani objekt.

Pri menjavi oken in vrat je izrednega pomena tudi strokovni nadzor gradnje, ker so napake po izvedbi ometov in fasade zelo težko rešljive. Strokovni nadzor gradnje obsega preverjanje skladnosti izvedenih del s projektno dokumentacijo, kontroliranje kakovosti materialov in opreme, ter preverjanje ustreznosti funkcionalnosti in varnosti instalacij. Strokovni nadzor gradnje zagotavlja, da so okna in vrata vgrajena po načrtih in predpisih, da so pravilno tesnjena in izolirana, da ne prihaja do toplotnih mostov, da so okna in vrata prilagojena objektu in njegovim potrebam. Strokovni nadzor gradnje lahko prepreči morebitne napake, ki bi lahko povzročile škodo ali nezadovoljstvo naročnika.

Pomen natančne izdelave energetske bilance

Pomen celostnega in zelo natančnega pristopa do izdelave energetske bilance objekta na katerem se bo vršila energetska prenova je velik za zagotavljanje optimalnih rešitev, ki bodo izboljšale energetsko učinkovitost, bivalno klimo in ekonomiko objekta. Energetska bilanca je orodje za oceno porabe energije v objektu in predvidenih prihrankov po izvedbi ukrepov. Energetska bilanca upošteva različne dejavnike, kot so lokacija objekta, orientacija oken, vrsta ogrevanja, prezračevanja in hlajenja, debelina in material izolacije, vrsta stekla, okvirja in tesnil oken itd. Na podlagi energetske bilance se lahko primerjajo različne možnosti za izbiro komponent in materialov, ki bodo najbolj ustrezali potrebam in željam naročnika.

V Sloveniji je trenutno veljaven standard PURES 3 (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah), ki določa minimalne zahteve za toplotno zaščito, prezračevanje, ogrevanje in hlajenje stavb ter njihove deleže rabe obnovljivih virov energije. PURES 3 velja za vse nove stavbe in obstoječe stavbe, ki se prenavljajo ali spreminjajo namembnost. PURES 3 določa tudi metodologijo za izračun energetske bilance stavb, ki temelji na evropskih standardih serije EN ISO 13790. PURES 3 uporablja enostavni stacionarni pristop, ki ne upošteva dinamičnih učinkov toplotne mase, sončnega sevanja in notranjih virov toplote. Zato je ta pristop primeren za oceno povprečne letne porabe energije v stavbah, ne pa za natančno analizo toplotnih tokov in temperatur v posameznih prostorih ali obdobjih.

Za objekte, ki se prenavljajo in želijo doseči pasivni energetski standard, je pravi pristop uporaba PHPP energetske bilance. PHPP (Passive House Planning Package) je programski paket za izračun energetske bilance objekta, ki ga je razvil Passivhaus Institut v Nemčiji. PHPP je nujen pripomoček pri projektiranju pasivnih hiš, saj omogoča natančno načrtovanje in optimizacijo vseh komponent stavbnega ovoja in tehničnih sistemov. PHPP uporablja dinamični pristop, ki upošteva vpliv toplotne mase, sončnega sevanja in notranjih virov toplote na toplotno ravnovesje stavbe. PHPP omogoča tudi preverjanje ustreznosti načrtovanja in izvedbe pasivne hiše glede na kriterije Passivhaus Instituta, kot so specifična letna potreba po toploti (≤ 15 kWh/m2a), specifična letna potreba po primarni energiji (≤ 120 kWh/m2a) in mejna temperatura notranjega zraka (≥ 17 °C). PHPP je tudi osnova za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada za gradnjo ali prenovo pasivnih hiš.

Pri izdelavi energetske bilance objekta je pomembno tudi usklajeno delovanje s projektivnim delom ekipe. Projektant mora imeti dovolj znanja in izkušenj za uporabo metodologije PURES ali PHPP, odvisno od ciljnega energetskega standarda objekta. Projektant mora tudi sodelovati z naročnikom in drugimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri projektu, kot so arhitekt, statik, strojnik, elektroinženir itd. Projektant mora upoštevati vse zahteve in želje naročnika glede funkcionalnosti, estetike in ekonomike objekta ter jih uskladiti z energetskimi cilji in predpisi. Projektant mora tudi pripraviti vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbo del in pridobitev subvencij.

Najboljše rešitve so plod strokovne projektivne ekipe, ki sama tudi do potankosti obvlada PURES in PHPP metodologijo in to ni zgolj neko zunanje sodelovanje z nekom, zgolj da se zadosti zahtevam. Zunanje sodelovanje z nekom, ki ni del projektivne ekipe, lahko povzroči neusklajenost med energetsko bilanco in projektno dokumentacijo, kar lahko privede do napak, zamud ali dodatnih stroškov. Zato je priporočljivo, da se za izdelavo energetske bilance izbere projektant, ki ima izkušnje in reference na področju pasivne gradnje in energetske prenove ter ki je sposoben zagotoviti celovito in kakovostno storitev.

Izbor novega vira za ogrevanje, pripravo sanitarne vode in hlajenje

Pri celoviti energetski prenovi je potrebno tudi celovito pristopiti k analizi na kakšen način se bo prenovljeni objekt ogreval in hladil. Pri tem je vsekakor potrebno iskati prednosti, ki jih ponujajo obnovljivi viri energije in uporaba toplotnih črpalk. Obnovljivi viri energije so tisti, ki se obnavljajo v naravi in ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov, kot so sončna, vetrna, hidro, geotermalna in biomasa. Uporaba obnovljivih virov energije prispeva k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, znižanju stroškov energije in varovanju okolja.

Toplotne črpalke so naprave, ki izkoriščajo toploto iz okolja (zraka, vode ali zemlje) in jo s pomočjo električne energije prenesejo na višjo temperaturo za ogrevanje ali hlajenje objekta. Toplotne črpalke so zelo učinkovite, saj za vsako enoto porabljene električne energije proizvedejo več enot toplotne energije. Toplotne črpalke delujejo v nizkotemperaturnem režimu, kar pomeni, da je temperatura ogrevalnega medija nižja od 55 °C. Zato so toplotne črpalke primerne za kombinacijo s talnim, stenskim ali stropnim ogrevanjem, ki zagotavljajo enakomerno porazdelitev toplote in visoko bivalno ugodje. Toplotne črpalke lahko delujejo tudi v obratni smeri in tako omogočajo hlajenje objekta v poletnih mesecih.

Pri izbiri toplotne črpalke je pomembno upoštevati vrsto vira toplote, ki je na voljo na lokaciji objekta. Najpogostejše so toplotne črpalke zrak/voda, ki izkoriščajo toploto iz zunanjega zraka in jo prenašajo na ogrevalni sistem s toplo vodo. Te toplotne črpalke so primerne za novogradnje ali prenove, kjer ni možnosti izkoriščanja drugih virov toplote. Prednost teh toplotnih črpalk je enostavna montaža in nizka investicija, slabost pa je nižji izkoristek pri nižjih zunanjih temperaturah.

Druga možnost so toplotne črpalke voda/voda, ki izkoriščajo toploto iz podtalnice ali površinskih voda in jo prenašajo na ogrevalni sistem s toplo vodo. Te toplotne črpalke imajo visok izkoristek skozi celo leto, saj je temperatura vode bolj konstantna kot temperatura zraka. Slabost teh toplotnih črpalk je potreba po vrtini ali zajetju vode ter dovoljenju za rabo vode.

Tretja možnost so toplotne črpalke zemlja/voda, ki izkoriščajo toploto iz zemlje in jo prenašajo na ogrevalni sistem s toplo vodo. Te toplotne črpalke lahko izkoriščajo zemeljsko toploto na dva načina: s horizontalnim zemeljskim kolektorjem ali z vertikalno geosondo. Horizontalni zemeljski kolektor je sistem cevi, položenih pod zmrzovalno globino (1-2 m) na površini vsaj dvakrat večji od ogrevane površine objekta. Vertikalna geosonda je sistem cevi, vgrajenih v vrtino globine od 50 do 150 m. Prednost teh toplotnih črpalk je visok in stabilen izkoristek skozi celo leto, slabost pa je potreba po večji zemljiščni površini ali globoki vrtini ter dovoljenju za rabo zemeljske toplote.

Pri ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije in toplotnimi črpalkami je pomembno tudi upoštevati potrebe in značilnosti objekta, ki se prenavlja. Pri tem je treba upoštevati toplotne izgube, toplotne dobitke, toplotno maso, prezračevanje, sanitarno toplo vodo in druge dejavnike, ki vplivajo na porabo energije. Pri tem je koristno uporabiti programsko orodje za izračun energetske bilance objekta, kot sta PURES ali PHPP, ki smo ju že omenili. Na podlagi energetske bilance se lahko izbere najbolj primerna vrsta in moč toplotne črpalke ter način ogrevanja in hlajenja. Pri tem je priporočljivo sodelovati s strokovnjakom, ki ima izkušnje in reference na področju pasivne gradnje in energetske prenove ter ki je sposoben zagotoviti celovito in kakovostno storitev.

Prezračevanje energetsko saniranega objekta

Pomen ustrezavega prezračevanja v objektih, ki se rekonstruirajo, je velik s stališča kvalitete bivanja in energetskih prihrankov. Prezračevanje je proces, s katerim se v prostorih zagotavlja svež in kakovosten zrak ter odvaja odvečna vlaga, toplota, vonjave in onesnaževala. Prezračevanje je pomembno za zdravje in dobro počutje ljudi, ki bivajo ali delajo v objektu, pa tudi za preprečevanje poškodb na stavbnem ovoju in opremi zaradi kondenzacije in plesni.

Pri energetski prenovi objekta se običajno izvedejo ukrepi za izboljšanje toplotne izolacije in zrakotesnosti stavbnega ovoja, kot so dodatna izolacija fasade, strehe in tal ter zamenjava oken in vrat. S tem se zmanjšajo toplotne izgube in potreba po ogrevanju, hkrati pa se zmanjša tudi naravno prezračevanje objekta, ki je prej potekalo preko slabo tesnjenih oken in vrat. Zato je po energetski prenovi objekta potrebno poskrbeti za ustrezno prezračevanje, ki bo zagotavljalo zadostno menjavo zraka v prostorih.

Sistemi prezračevanja, ki se uporabljajo pri energetski prenovi objektov, so lahko različni glede na vrsto objekta, njegovo namembnost, velikost in lokacijo. Na splošno ločimo naslednje vrste prezračevanja:

• Naravno prezračevanje: prezračevanje poteka s pomočjo naravnih sil (vetra in termičnega učinka), ki povzročajo razlike v tlaku med notranjim in zunanjim zrakom. Naravno prezračevanje se izvaja z odpiranjem oken ali z uporabo posebnih odprtin v fasadi ali strehi. Prednost naravnega prezračevanja je nizka investicija in enostavna uporaba, slabost pa je nezmožnost nadzora nad količino in kakovostjo zraka ter povečane toplotne izgube pri odpiranju oken.
• Mehansko prezračevanje: prezračevanje poteka s pomočjo ventilatorjev, ki zagotavljajo prisilni pretok zraka skozi kanale ali cevi. Mehansko prezračevanje se lahko izvaja na različne načine:
• Enostransko mehansko prezračevanje: ventilator zagotavlja samo dovod ali samo odvod zraka, drugi del pa poteka naravno skozi odprtine v stavbnem ovoju. Ta način je primeren za manjše objekte ali posamezne prostore, kjer ni velikih zahtev po kakovosti zraka.
• Dvostransko mehansko prezračevanje: ventilator zagotavlja tako dovod kot odvod zraka skozi ločene kanale ali cevi. Ta način omogoča boljši nadzor nad količino in kakovostjo zraka ter preprečuje prenos vonjav in hrupa med prostori.
• Mehansko prezračevanje z vračanjem toplote (rekuperacija): ventilator zagotavlja tako dovod kot odvod zraka skozi ločene kanale ali cevi, pri čemer se del toplote iz odpadnega zraka prenese na sveži zrak s pomočjo rekuperatorja. Ta način omogoča največje energetske prihranke, saj se zmanjšajo toplotne izgube zaradi prezračevanja, hkrati pa se zagotavlja visoka kakovost zraka.

Pri energetski prenovi objektov je priporočljivo uporabiti mehansko prezračevanje z rekuperacijo, saj je to najbolj učinkovit in ekonomičen način za zagotavljanje ustrezne menjave zraka v prostorih. Pri tem je pomembno, da se prezračevalni sistem načrtuje in izvede skladno z veljavnimi standardi in predpisi ter da se redno vzdržuje in čisti.

Žal pa se je v praksi pokazalo, da je veliko objektov, ki so bili energetsko prenovljeni, ostalo brez ustrezne rešitve za prezračevanje. V teh primerih so se uporabniki zanašali na odpiranje oken za prezračevanje, kar je povzročilo večje energetske izgube in kljub temu slabšo kakovost zraka in bivalne pogoje. Takšen način prezračevanja ni primeren za energetsko prenovljene objekte, saj ne zagotavlja zadostne in enakomerne menjave zraka v prostorih, poleg tega pa je odvisen od zunanjih vremenskih razmer in navad uporabnikov.

Zato je prezračevanje ključen segment, ki ga je potrebno vpeljati pri celoviti energetski prenovi objektov. Prezračevanje ne sme biti pozabljeno ali zanemarjeno, ampak mora biti del celostnega pristopa k izboljšanju energetske učinkovitosti in kakovosti bivanja v objektu. Prezračevanje je investicija, ki se bo povrnila tako v finančnem kot v zdravstvenem smislu.

Izvedba novega toplotnega ovoja

Izvedba novega toplotnega ovoja objekta z novo ali dodatno toplotno izolacijo je eden od ključnih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije za ogrevanje in hlajenje. Toplotni ovoj objekta sestavljajo vsi elementi, ki ločujejo notranje prostore od zunanjega okolja, kot so fasada, streha, tla, okna in vrata. Toplotni ovoj objekta mora biti zrakotesen, toplotno izoliran in paroprepusten, da se preprečijo toplotne izgube, kondenzacija in plesen.

Pri izvedbi novega toplotnega ovoja objekta je potrebno upoštevati energetske standarde, ki določajo minimalne zahteve za toplotno izolativnost in zrakotesnost elementov ovoja. V Sloveniji velja Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki določa največje dovoljene vrednosti toplotnih prehodnosti (U-vrednosti) za posamezne elemente ovoja ter največjo dovoljeno vrednost zračne prepustnosti (n50-vrednost) za celoten ovoj. Poleg tega velja tudi Tehnična smernica za načrtovanje in izvedbo gradbenih konstrukcij (TSG-1-004), ki določa podrobnejše tehnične rešitve za zagotavljanje zrakotesnosti in paroprepustnosti ovoja.

Pri načrtovanju novega toplotnega ovoja objekta je pomembno, da se ta segment prenove tesno naveže na izdelavo natančne energetske bilance objekta, ki prikazuje porabo energije pred in po prenovi ter možne prihranke energije. Za izdelavo energetske bilance se lahko uporabi programsko orodje PURES ali še bolje PHPP (Passive House Planning Package), ki je bolj natančno in omogoča načrtovanje objektov v pasivnem standardu. S pomočjo teh orodij se lahko optimira debelina in vrsta toplotne izolacije ter izbere najprimernejša okna in vrata glede na orientacijo in klimatske razmere.

Pri izvedbi novega toplotnega ovoja objekta je posebno pozornost potrebno posvetiti detajlom okrog oken, vrat, napuščev, balkonov, kjer je potrebno najti rešitve za zmanjšanje toplotnih mostov, ki so mesta povečanih toplotnih izgub in možnega nastanka kondenzacije. Prav tako je potrebno paziti na vse detajle, ki so povezani s kvalitetno izvedbo ovoja objekta in fasade, kot so pravilna vgradnja okenskih okvirjev, tesnila, parnih zapor, prezračevalnih rešetk, zaključnih slojev itd. Pri tem je pomembno upoštevati navodila proizvajalcev materialov in sistemov ter veljavne tehnične smernice in standarde.

Za uspešno izvedbo novega toplotnega ovoja objekta je ključnega pomena dobra projektantska podpora in nadzor gradnje pri sami izvedbi. Projektant mora imeti ustrezna znanja in izkušnje na področju energetske prenove objektov ter biti sposoben zagotoviti celovito in kakovostno storitev, ki bo upoštevala potrebe in želje naročnika ter specifike objekta. Nadzornik mora biti neodvisen in strokoven ter skrbeti za nadzor nad kakovostjo in skladnostjo izvedbe z načrti in predpisi. Le tako se lahko doseže optimalen rezultat, ki bo zadovoljil vse vpletene stranke.

Problematika kapilarnega dviga vlage

Problematika kapilarnega dviga vlage po zidovih je predvsem prisotna pri starejših objektih in objektih, ki imajo vkopane dele in so zaradi nepravilne ali slabo izvedene hidroizolacije izpostavljeni vlagi. Kapilarni dvig vlage je pojav, pri katerem porozni gradbeni materiali, kot so opeka, apnenec, malta in beton, vpijajo vodo iz tal skozi pore in kapilare. Voda se lahko dvigne tudi do višine nekaj metrov in povzroča številne težave, kot so:

• Povečana poraba energije za ogrevanje zaradi nižje toplotne izolativnosti vlažnih zidov.
• Pojav plesni, gliv in bakterij na notranjih stenah, ki ogrožajo zdravje ljudi in povzročajo neprijetne vonjave.
• Pojav solitra na zunanjih in notranjih stenah, ki je posledica kristalizacije mineralnih soli, ki jih voda prinese iz tal. Solitri povzročajo luščenje in odpadanje ometa, fasade in barve ter poškodujejo estetski videz objekta.
• Pojav razpok in deformacij v zidovih zaradi različnega raztezanja in krčenja materialov pod vplivom vlage in temperature.
• Pojav korozije kovinskih elementov v zidovih, kot so armatura, sidra, nosilci itd., ki lahko oslabijo konstrukcijsko stabilnost objekta.

Sanacija kapilarnega dviga vlage je nujna za ohranjanje funkcionalnosti, varnosti in vrednosti objekta. Sanacija se mora izvesti v globino stene in ne le površinsko, saj je potrebno zaustaviti pritok kapilarne vlage v preseku stene. Vsaka površinska sanacija je le kozmetičen popravek, ki ne zmanjša samega pritoka kapilarne vlage.

Načini sanacije kapilarnega dviga vlage so lahko različni glede na vrsto objekta, njegovo stanje, dostopnost in finančne možnosti. Na splošno ločimo naslednje načine:

• Sanacija z injektiranjem: injektiranje je metoda tlačnega vbrizgavanja materiala (običajno poliuretanske ali epoksidne smole), ki zapolni pore in kapilare v steni ter ustvari horizontalno zaporo za kapilarno vlago. Injektiranje se izvaja skozi posebne vijake, ki se namestijo v steno na določeni višini. Prednost injektiranja je hitra in učinkovita sanacija brez večjih gradbenih del, slabost pa je visoka cena materiala in strokovne izvedbe.
• Sanacija z žaganjem: žaganje je metoda mehanskega prekinitve kapilarne vlage s pomočjo diamantnih žag ali frez. V steno se na določeni višini zareže reža, ki se napolni z neporoznim materialom (običajno nerjavno pločevino ali plastiko), ki deluje kot horizontalna zapora za kapilarno vlago. Prednost žaganja je trajna sanacija brez uporabe kemikalij, slabost pa je velik poseg v konstrukcijo stene ter potreba po dodatni hidroizolaciji temeljev.
• Sanacija s pospešenim izsuševanjem: pospešeno izsuševanje je metoda odvajanja vlage iz stene s pomočjo električnega polja, ki se ustvari med elektrodami, nameščenimi v steno in v tla. Električno polje povzroči, da se voda premika proti tlom in se tam odvaja skozi drenažni sistem. Prednost pospešenega izsuševanja je neinvazivna in okolju prijazna sanacija, slabost pa je dolgotrajen proces, ki zahteva stalno napajanje in vzdrževanje sistema.

Pri izbiri načina sanacije kapilarnega dviga vlage je pomembno upoštevati specifične razmere vsakega objekta ter se posvetovati s strokovnjaki, ki bodo opravili ustrezno diagnostiko in predlagali najprimernejšo rešitev. Pri tem je pomembno tudi spremljati učinkovitost sanacije ter po potrebi izvesti dodatne ukrepe za izboljšanje stanja sten, kot so prezračevanje, ogrevanje, izolacija, ometavanje itd.

Celostni pristop k izdelavi projektne dokumentacije

Pomen celostnega pristopa do izdelave projektne dokumentacije za energetsko sanacijo objekta je v tem, da se zagotovi optimalna in kakovostna rešitev, ki bo zadostila potrebam in pričakovanjem uporabnika objekta ter hkrati prispevala k zmanjšanju porabe energije, emisij toplogrednih plinov in stroškov obratovanja objekta. Celostni pristop pomeni, da se pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevajo vsi segmenti, ki vplivajo na energetsko učinkovitost objekta, kot so arhitektura, strojne in elektro inštalacije, statika, gradbena fizika, varnost in zdravje pri delu itd.

Pri celostnem pristopu je pomembno, da se pred izdelavo projektne dokumentacije opravijo predhodne analize obstoječega stanja objekta, ki zajemajo pregled lokacije, zasnove, konstrukcije, materialov, opreme in sistemov ter merjenje in oceno porabe energije in drugih parametrov. Na podlagi teh analiz se izdela zelo natančna energetska bilanca objekta, ki prikazuje količino in vrsto energije, ki jo objekt porabi za različne namene (ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, razsvetljava itd.) ter možne prihranke energije z izvedbo ukrepov energetske sanacije. Energetska bilanca je osnova za pripravo koncepta energetske sanacije objekta, ki določa cilje in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti objekta ter njihovo tehnično in ekonomsko utemeljitev.

Na podlagi koncepta energetske sanacije se izdela projektna dokumentacija za energetsko sanacijo objekta, ki zajema vse segmente v skladu s Pravilnikom o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov.  Projektna dokumentacija mora biti usklajena med posameznimi segmenti ter upoštevati veljavne predpise, standarde in smernice na področju graditve in energetske učinkovitosti. Projektna dokumentacija mora biti tudi prilagojena vrsti gradnje (nova gradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti itd.) ter vrsti objekta (zahteven, manj zahteven ali nezahteven). Glede na namen se projektna dokumentacija razvršča na:

• projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP),
• projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD),
• projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI),
• projektno dokumentacijo za odstranitev objekta (PZO),
• projektno dokumentacijo izvedenih del (PID) in
• projektno dokumentacijo za legalizacijo (DL).

Pri izdelavi projektne dokumentacije je pomembno sodelovanje med naročnikom, projektantom in drugimi udeleženci pri graditvi ter uporaba strokovnih znanj in sodobnih orodij. Le tako se lahko zagotovi kvalitetna rešitev in končno zadovoljstvo uporabnika objekta.

Strokovni nadzor pri energetski prenovi

Potreba in pomen strokovnega nadzora pri energetski prenovi objekta je v tem, da se zagotovi kakovostna in skladna izvedba gradbenih del ter uresničitev zastavljenih ciljev glede energetske učinkovitosti, varnosti, funkcionalnosti in estetike objekta. Strokovni nadzor je tudi pomemben za preprečevanje morebitnih napak, nepravilnosti, zamud in sporov med udeleženci pri graditvi ter za varovanje interesov investitorja.

Strokovni nadzor pri energetski prenovi mora opravljati strokovnjak, ki se spozna na energetske prenove in potrebne energetske analize in izračune, ki so potrebni, da se pride do pravih rešitev. Strokovnjak mora imeti ustrezno izobrazbo, izkušnje in licence za opravljanje nadzora ter biti seznanjen z veljavnimi predpisi, standardi in smernicami na področju graditve in energetske učinkovitosti. Strokovnjak mora biti tudi neodvisen od izvajalca del in drugih udeležencev pri graditvi ter ravnati v skladu s kodeksom etike.

Idealno je, da se za nadzor angažira strokovnjaka, ki je sodeloval pri izdelavi projektne dokumentacije in je bil udeležen pri izdelavi energetskih bilanc ter celotnem izboru komponent in resnično pozna projekt in vse procese, ki so pripeljali do točke izvedbe. Na ta način se zagotovi najboljša realizacija in prenos projektno predvidenih rešitev v realnost. Strokovnjak, ki je sodeloval pri projektiranju, ima prednost pred drugimi, ker:

• Pozna zasnovo, koncept in cilje energetske prenove objekta ter lahko preverja njihovo uresničevanje.
• Pozna tehnične rešitve, materiale, opremo in sisteme, ki so predvideni za energetsko prenovo objekta ter lahko nadzira njihovo kakovost in skladnost.
• Pozna energetsko bilanco objekta pred in po prenovi ter lahko spremlja in meri dosežene prihranke energije.
• Pozna finančni in terminski plan investicije ter lahko nadzira njihovo spoštovanje.
• Pozna morebitne težave, tveganja in izzive, ki so se pojavili pri projektiranju ter lahko predlaga ustrezne rešitve.

Strokovni nadzor pri energetski prenovi objekta obsega naslednje naloge:

• Preverjanje skladnosti gradbenih del s projektno dokumentacijo, gradbenim dovoljenjem, pogodbo o izvedbi del in veljavnimi predpisi.
• Preverjanje kakovosti vgrajenih materialov, opreme in sistemov ter njihovega delovanja.
• Preverjanje izvajanja predpisanih kontrolnih preskusov, meritev in testiranj.
• Preverjanje izvajanja varnostnih ukrepov na gradbišču ter varovanja okolja.
• Spremljanje poteka gradnje glede na terminski plan ter poročanje o morebitnih odstopanjih.
• Spremljanje obračunavanja izvedenih del ter poročanje o morebitnih nepravilnostih.
• Sodelovanje pri reševanju morebitnih reklamacij, sprememb ali dodatnih del.
• Sodelovanje pri tehničnem pregledu in pridobivanju uporabnega dovoljenja.
• Priprava dokumentacije o izvedenih delih in poročila o opravljenem nadzoru.

Pomen vpeljave dodatnih virov zelene energije v energetsko prenovljeni objekt

Energetska prenova objekta ne pomeni le zmanjšanja porabe energije, temveč tudi spremembo načina pridobivanja in rabe energije. Poleg izboljšanja toplotnega ovoja in stavbnih tehničnih sistemov je pomembno tudi vpeljati dodatne vire zelene energije, ki prispevajo k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in povečanju samooskrbe z energijo. Med različnimi viri zelene energije je eden najbolj primernih za energetsko prenovo objekta fotovoltaična elektrarna, ki pretvarja sončno sevanje v električno energijo.

Fotovoltaična elektrarna je sestavljena iz fotovoltaičnih modulov, ki so nameščeni na strehi ali fasadi objekta, inverterja, ki pretvarja enosmerno električno napetost v izmenično, ter merilne in varnostne opreme. Fotovoltaična elektrarna lahko deluje kot samostojni sistem, ki oskrbuje objekt z električno energijo, ali kot priključeni sistem, ki oddaja presežke električne energije v javno omrežje. V obeh primerih lahko lastnik objekta pridobi finančne prihranke ali celo dohodek od prodaje električne energije.

Z izvedbo fotovoltaične elektrarne lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju obratovalnih stroškov objekta in v določenih primerih pridemo celo do plus energijskih objektov, ki proizvedejo več energije, kot je porabijo. V ta namen lahko uporabimo streho ali fasado objekta, ki morata biti primerno usmerjeni in nezasenčeni. Potrebno je izračunati optimalnost investicije in jo vkomponirati v celotno projektno dokumentacijo. Pri tem je treba upoštevati naslednje dejavnike:

• Velikost in oblika strehe ali fasade ter njuna nosilnost.
• Orientacija in naklon strehe ali fasade ter njun vpliv na izkoristek sončnega sevanja.
• Možnost priključitve na javno omrežje ali potreba po hranilniku električne energije.
• Predvidena poraba električne energije v objektu ter možnost upravljanja in optimizacije rabe.
• Stroški nakupa, namestitve in vzdrževanja fotovoltaične elektrarne ter prihranki ali dohodki od prodaje električne energije.
• Pravni in administrativni pogoji za izvedbo fotovoltaične elektrarne ter možnost pridobitve subvencij ali kreditov.

Vpeljava dodatnih virov zelene energije v energetsko prenovljeni objekt ima pozitiven vpliv na novo prenovljeni objekt, saj:

• Zmanjšuje porabo primarne energije in emisij toplogrednih plinov ter prispeva k boju proti podnebnim spremembam.
• Zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in povečuje samooskrbo z energijo ter prispeva k energetski varnosti.
• Zmanjšuje obratovalne stroške in povečuje vrednost objekta ter prispeva k ekonomski učinkovitosti.
• Izboljšuje bivalno udobje, zdravje in varnost uporabnikov objekta ter prispeva k socialni blaginji.
• Povečuje privlačnost in prepoznavnost objekta ter prispeva k estetski kakovosti.

Kako se lahko pripravim na energetsko prenovo objekta?

Za pripravo na energetsko prenovo objekta je potrebno upoštevati naslednje korake:

• Opraviti energetski pregled objekta, ki zajema pregled obstoječega stanja objekta, merjenje in oceno porabe energije ter predlog ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti objekta.
• Izdelati energetsko izkaznico objekta, ki prikazuje energetsko učinkovitost objekta in njegov vpliv na okolje ter vsebuje priporočila za izboljšanje energetske učinkovitosti objekta.
• Izbrati koncept energetske prenove objekta, ki določa cilje in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti objekta ter njihovo tehnično in ekonomsko utemeljitev.
• Izdelati projektno dokumentacijo za energetsko prenovo objekta, ki zajema vse segmente v skladu s Pravilnikom o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov. Projektna dokumentacija mora biti usklajena med posameznimi segmenti ter upoštevati veljavne predpise, standarde in smernice na področju graditve in energetske učinkovitosti.
• Pridobiti gradbeno dovoljenje za energetsko prenovo objekta, če je to potrebno glede na vrsto gradnje (nova gradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti itd.) ter vrsto objekta (zahteven, manj zahteven ali nezahteven).
• Izbrati izvajalca del za energetsko prenovo objekta, ki ima ustrezne reference, kvalifikacije in licence za opravljanje gradbenih del ter zagotavlja kakovostno in skladno izvedbo del.
• Zagotoviti strokovni nadzor nad izvedbo gradbenih del, ki ga opravlja strokovnjak, ki se spozna na energetske prenove in pozna projektne rešitve. Strokovni nadzor mora preverjati skladnost gradbenih del s projektno dokumentacijo, gradbenim dovoljenjem, pogodbo o izvedbi del in veljavnimi predpisi ter spremljati kakovost vgrajenih materialov, opreme in sistemov ter njihovo delovanje.
• Opraviti tehnični pregled in pridobiti uporabno dovoljenje za energetsko prenovljeni objekt, če je to potrebno glede na vrsto gradnje in vrsto objekta. Tehnični pregled mora potrditi skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, gradbenim dovoljenjem in veljavnimi predpisi ter preveriti funkcionalnost in varnost objekta. Uporabno dovoljenje je dokazilo o zakonitosti izvedbe gradbenih del in pogoju za uporabo objekta.

Subvencije in krediti za celostno energetsko prenovo

Celostna energetska prenova objekta je investicija, ki zahteva znatna finančna sredstva, ki jih lastniki objektov pogosto ne morejo zagotoviti sami. Zato je pomembno, da se seznanijo z možnostmi pridobitve subvencij in kreditov, ki so na voljo v Sloveniji za tovrstne naložbe. Subvencije in krediti lahko bistveno znižajo stroške energetske prenove in povečajo njeno donosnost.

Subvencije so nepovratna finančna sredstva, ki jih dodeljuje Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, na podlagi javnih pozivov ali razpisov. Subvencije se dodeljujejo za različne vrste naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, med drugim tudi za celovito energetsko prenovo večstanovanjskih stavb in pilotne projekte celovite energetske prenove starejših večstanovanjskih stavb, sofinanciranih s strani podjetij za energetske storitve. Višina subvencije je odvisna od vrste in obsega naložbe ter doseženih prihrankov energije. Subvencije se lahko kombinirajo z ugodnimi krediti Eko sklada ali drugih ponudnikov.

Krediti so ugodna posojila, ki jih prav tako ponuja Eko sklad na podlagi javnih pozivov ali razpisov. Krediti se odobravajo za iste vrste naložb kot subvencije, vendar z višjimi zgornjimi mejami upravičenih stroškov. Krediti imajo nizko obrestno mero, dolgo ročnost in možnost moratorija na odplačilo glavnice. Krediti se lahko pridobijo kot individualni krediti ali kot krediti v breme rezervnega sklada pri skupnih naložbah v večstanovanjskih stavbah. Krediti se lahko kombinirajo s subvencijami Eko sklada ali drugih ponudnikov.

Za pridobitev subvencij in kreditov je potrebno izpolnjevati pogoje, ki so določeni v razpisni dokumentaciji Eko sklada. Med drugim je potrebno predložiti projektno dokumentacijo za energetsko prenovo objekta, energetsko izkaznico objekta pred in po prenovi ter dokazila o izvedbi gradbenih del in plačilu računov. Prav tako je potrebno upoštevati veljavne predpise, standarde in smernice na področju graditve in energetske učinkovitosti.

Subvencije in krediti za celostno energetsko prenovo so pomembna spodbuda za lastnike objektov, ki želijo izboljšati svoje bivalno okolje in prispevati k trajnostni rabi energije. Z njimi lahko znižajo stroške investicije, povečajo prihranke energije in izboljšajo ekonomsko učinkovitost svojega objekta.

Zaključek

V tem članku smo predstavili, kaj je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izvajanju energetske prenove objekta, ki je investicija, ki prinaša številne koristi za uporabnika objekta, okolje in družbo. Poudarili smo pomen celostnega pristopa, ki zajema vse elemente objekta, ki vplivajo na rabo energije in njeno delovanje. Pokazali smo, kako pomembna je projektna dokumentacija in strokovni nadzor za zagotavljanje optimalne in kakovostne rešitve, ki bo zadostila potrebam in pričakovanjem uporabnika objekta. Prav tako smo predstavili pomen vpeljave dodatnih virov zelene energije v energetsko prenovljeni objekt, kot je fotovoltaična elektrarna, ki pretvarja sončno sevanje v električno energijo. Nazadnje smo predstavili možnosti pridobitve subvencij in kreditov, ki so na voljo v Sloveniji za tovrstne naložbe. Energetska prenova objekta je torej korak k bolj trajnostni in kakovostni gradnji, ki prispeva k boljšemu življenju za vse. Upamo, da vam je bil članek koristen in informativen ter da vas je spodbudil k razmisleku o možnostih energetske prenove vašega objekta. Za več informacij in nasvetov se lahko obrnete na nas in z veseljem vam bomo pomagali.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Kako vam lahko pomagamo?

Prosimo izpolnite spodnja polja. V najkrajšem času vas bomo kontaktirali in pomagali pri realizaciji vašega projekta ali pa vam s svetovanjem in nasvetom pomagamo najti pravo rešitev.

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije: