Izvedba kanalizacije v in ob Pasivni hiši

Sistem hišne kanalizacije poskrbi za odvod vseh odpadnih vod v javno kanalizacijo ali malo biološko čistilno napravo. Pri tem mora projekt in izvedba poskrbeti za primerno dimenzionirane cevi, naklone in dolžine, da ne prihaja do zastajanja in posledično zamašitve. Poleg tega morajo biti ustrezno tlorisno locirani v gradbene komponente (zidove, temelje, talne sloje,…) in se jim prilagajati. Izogniti se je treba morebitnim poškodbam, puščanju in hrupu ter poskrbeti za ustrezno dostopnost oz. revizijo.

Naše storitve v sklopu celostnega sodelovanja pri izvedbi vašega objekta:

  • Projektna zasnova razvoda kanalizacije ob upoštevanju vseh inštalacij v objektu ter morebitnih križanj z ostalimi inštalacijami
  • Izvedba notranjega razvoda kanalizacije z uporabo protišumnih cevi
  • Izvedba zunanje kanalizacije ob objektu, tako meteorne kot fekalne
  • Izvedba priklopa na sistem kanalizacije ali izvedba lokalne male biološke ali rastlinske čistilne naprave

kanalizacija

Vertikalnih vodov naj bo čim manj. Zato pri enodružinski hiši, če je seveda možno, postavimo kopalnico pod kopalnico in kuhinjo pod kuhinjo. Razpored teh dveh prostorov je namreč zelo pomemben za učinkovito izvedbo kanalizacije. 
Med vertikalno kanalizacijo zunaj objekta lahko štejemo tudi žlebove, ki odvajajo meteorno vod s strehe v ponikovalnico.
  
Pri načrtovanju hišne kanalizacije bodimo pozorni na čim krajše zbiralne vode in priključke, ki vodijo od sanitarne opreme do vertikalnega voda, ti pa v osnovni vod zunaj objekta do javnega kanala. S tem se izognemo morebitnemu zastajanju odplak v ceveh. Ob tem upoštevajmo tudi predpisane minimalne naklone in dimenzije. Da preprečimo prehod smradu, ki se sprošča pri razkrajanju in razpadu odplak, mora biti vsak odtok opremljen s smradno zaporo (nameščena je neposredno za sanitarno opremo ali pa jo ta že vsebuje, recimo straniščna školjka), t.i. sifonom.
    
Priključek hišne kanalizacije na javni kanal izvedemo s cevmi F 200 mm (najmanjši dovoljeni premer znaša F 150 mm) z vsaj 2 % padca. Priključimo ga pod kotom 45 ° v smeri toka vode v kanalu. Pri klasični izvedbi se je hišni priključek izvedel v zgornji polovici kanalske cevi. Sedaj pa najpogosteje uporabljamo fazonske priključne kose, s katerimi se priključujemo v višini osi kanala. Revizijski jašek ali čistilni pokrov moramo vgraditi na vseh spremembah smeri ali padca hišnega voda. Slepih jaškov ne delamo več.
Priključitev hišne kanalizacije na javno je dovoljena samo s soglasjem komunalnega podjetja. Prošnji za soglasje je potrebno dodati ustrezno projektno dokumentacijo.
V projektni dokumentaciji so razvidni poleg situacije objekta in količine odpadnih voda, še profili kanalov in padci, razdalje med jaški. V projektni dokumentaciji morajo biti vključeni tudi vsi detajli priključitve na javno kanalizacijo.
Kanalske vode hišne kanalizacije moramo položiti dovolj globoko, da jih zaščitimo pred zmrzovanjem in dinamično in statično obtežbo. Izkope moramo narediti v predvidenem padcu (večji od 2 odstotkov) in dno jarka izravnati. V primeru, da teren ni dovolj čvrst, je potrebno nasuti pesek ali gramoz. Celotno kanalsko omrežje naj bo iz kakovostnih cevi. Stike med cevmi je potrebno zatesniti.
Preden padavinska voda odteče v kanalizacijo, mora iti skozi peskolov. Ponavadi je peskolov postavljen na mestu, kjer se kanalizacija lomi iz vertikalnega v vodoravni položaj. Odtoke je potrebno zavarovati pred zmrzovanjem. Priključki na glavni navpični vod oklepajo 60 °. Revizijski element vgradimo, če se navpična smer lomi za več kot 30 °.

Kako zavarovati klet ali pritličje pred poplavljanjem iz kanalizacije?

Povsem normalno je, da se zaradi odtekanja padavinske vode v kanalizacijo gladina vode v kanalih dvigne. Pri močnejših nalivih je enkrat letno tudi dopustno, da se zaradi polnih kanalov voda zadržuje po ulicah, v lokalnih depresijah in podobnih prostorih, ter nato odteče, ko naliv mine. Takšen način se je uveljavil zaradi racionalne gradnje kanalizacijskega omrežja in je običajen tako v Evropi kot v svetu. Posledično pa to zahteva takšno izvedbo hišnih priključkov, ki preprečuje zalitje kletnih prostorov iz kanalizacije.

Rešitve so dokaj enostavne in v praksi preizkušene.

  • Pritličja naj bodo nekoliko višja od nivoja ulice.
  • Odpadne vode naj se odvajajo ločeno.
  • Če so objekti podkleteni, se naj odpadna voda, ki nastaja v pritličju in zgornjih nadstropjih, odvede direktno v javno kanalizacijo.
  • Odpadno vodo iz kletnih oziroma niže ležečih prostorov se ne sme direktno priključiti na javno kanalizacijo, ampak je le to potrebno s pomočjo hišnega črpališča črpati v kanalizacijo.
  • Zaščita interne kanalizacije s povratno loputo – možno je tudi, da je kanal v prostorih pod nivojem terena zaščiten samo s povratno loputo – ob zavedanju, da se ob pojavu visoke vode odtoki ne uporabljajo, da ne povzroči poplave lastna voda;
  • Zagotoviti je potrebno zadostno prevodnost hišnega priključka in interne kanalizacije, saj se pogosto zgodi, da zalitje prostorov povzročijo vode s strehe in utrjenih prostorov, ker odtočna cev ni sposobna sprejeti celotne količine padavinske vode. Omogočena mora biti revizija jaškov kanalizacijskega priključka in zračnost le-teh. Pogosta praksa (nestrokovna) so pokrovi jaškov na hišni kanalizaciji pod nivojem terena (prekriti brez možnosti pregleda tudi v trenutku nastanka težav) in nezračni. Če so v takšnih primerih priključeni na javno kanalizacijo preko slepega priključka, pogosto prihaja do podtlaka, kar pomeni razbremenjevanje zraka in vode na najbližjem iztoku, ki to omogoča.

V praksi ugotavljamo, da je veliko primerov, kjer so hišni kanalizacijski priključki kletnih prostorov izgrajeni brez strokovnih usmeritev. Zato opozarjamo vse uporabnike, ki trenutno nimajo problemov, da takšna možnost zalitja iz kanalizacije obstaja in jim predlagamo, da si pravilno uredijo hišni kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo.

 Ali ste vedeli? 

  • Da je zaradi racionalne gradnje kanalizacijskega omrežja povsem normalno, da se voda enkrat letno zadržuje po ulicah?
  • Da kanalizacijski hišni priključki in greznice niso del javne kanalizacije?
  • Da je lastnik objekta (uporabnik) dolžan vzdrževati hišni kanalizacijski priključek?
  • Da je po veljavni zakonodaji predpisano, da je tam, kjer je javna kanalizacija že izgrajena, priključitev nanjo obvezna za vse lastnike objektov?