Pasivna hiša temelji na načelu zagotavljanja maksimalne energetske učinkovitosti ob minimalni porabi energije. Da bi hiša dosegla pasivni energetski nivo, mora biti zasnovana in grajena po strogih standardih, ki zmanjšujejo potrebo po aktivnih sistemih za ogrevanje in hlajenje. To pomeni, da hiša večino toplote pridobi iz pasivnih virov, kot so sončna energija, telesna toplota prebivalcev in toplota, ki jo oddajajo gospodinjski aparati.

Ključni elementi za doseganje pasivnega energetskega nivoja vključujejo:

1. Izjemna toplotna izolacija
   Zelo učinkovita izolacija sten, tal in strehe je osnova pasivne hiše. Debele plasti izolacijskih materialov preprečujejo toplotne izgube in zagotavljajo, da notranji prostori ostajajo topli pozimi in hladni poleti. Kakovostna izolacija zmanjša potrebo po aktivnih sistemih ogrevanja in hlajenja, kar je ključnega pomena za doseganje nizke porabe energije.
2. Zrakotesnost
   Ena najpomembnejših lastnosti pasivne hiše je njena zrakotesnost. To pomeni, da hiša preprečuje nenadzorovan dotok ali uhajanje zraka. Če so stene, okna in vrata zrakotesni, hiša ne izgublja toplote skozi razpoke in špranje, kar drastično zmanjša energijske potrebe. Zrakotesnost se doseže s kakovostno izvedbo konstrukcijskih del ter pravilno vgradnjo oken in vrat (RAL vgradnja).
3. Prezračevanje z rekuperacijo toplote
   Sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote omogoča, da hiša stalno prejema svež zrak, ne da bi pri tem izgubljala dragoceno toploto. Rekuperacijski sistem odvaja izrabljen zrak in hkrati ogreva svež zrak, ki vstopa v notranje prostore, kar zagotavlja visoko energetsko učinkovitost in kakovost zraka. Dodatna funkcionalnost sistema je vračanje vlage, ki ohranja optimalno raven vlažnosti v prostoru.
4. Kompaktna oblika in usmeritev
   Pri načrtovanju pasivne hiše je pomembno upoštevati kompaktno obliko objekta, saj manjša površina zunanjih sten pomeni manjše toplotne izgube. Prav tako je ključna pravilna usmeritev hiše, saj lahko večino oken orientiramo proti jugu, da čim bolj izkoristimo sončno energijo pozimi. Poleti pa je treba okna zaščititi z ustreznimi senčili, da se izognemo pregrevanju.
5. Termična masa
   Z uporabo gradbenih materialov z visoko termično maso, kot je beton, se lahko doseže še večja energetska učinkovitost. Termična masa omogoča shranjevanje toplote v materialih, kar uravnava temperaturna nihanja v notranjosti hiše. Takšni materiali čez dan absorbirajo toploto in jo oddajajo ponoči, kar prispeva k stabilni notranji temperaturi in večji bivalni ugodnosti.
6. Visokokakovostna okna
   Za doseganje pasivnega energetskega nivoja so potrebna tudi tripleks okna z nizkim toplotnim prehodom (U-vrednost). Takšna okna zagotavljajo, da v zimskem času prepuščajo sončno toploto v notranjost, hkrati pa preprečujejo uhajanje toplote. Poleti je pomembno, da okna preprečujejo pregrevanje z ustreznimi senčili in zračenjem.

Doseganje pasivnega energetskega nivoja temelji na skrbnem načrtovanju in izbiri naprednih gradbenih materialov ter tehnologij. Pravilna kombinacija toplotne izolacije, zrakotesnosti, prezračevanja z rekuperacijo in optimizacije sončne energije omogoča, da pasivna hiša doseže minimalno porabo energije za ogrevanje in hlajenje. Takšna hiša ponuja visoko bivalno ugodje, obenem pa zmanjšuje okoljski vpliv in dolgoročno prinaša nižje stroške za stanovalce.

Več strokovnih tekstov na temo pasivne gradnje lahko najdete tule: Strokovni teksti – Pasivna Gradnja – Pasivna Hiša