Prednosti pasivne hiše
Pasivna hiša je racionalna, zdrava in predvsem okolju prijazna hiša. Odlikujejo jih visoka energetska učinkovitost, nizka toplotna prehodnost ovoja in s tem višje temperature notranjih obodnih površin pozimi, enakomerna klima v prostorih, manj porabljene energije za ogrevanje zraka, dobra zrakotesnost, učinkovit prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote in visoka stopnja bivalnega ugodja.
- Z 90 % prihrankom energije pri pasivni hiši se zmanjšajo stroški ogrevanja in s tem tudi izpusti CO2, v primerjavi z običajno gradnjo hiše.
- Tako pozimi kot poleti je v pasivni hiši omogočena enakomerna in udobna temperatura brez uporabe običajnega ogrevalnega oz. klimatskega sistema. Izraba obstoječe toplote sončnega sevanja skozi okna ter oddajanje toplote naprav in uporabnikov popolnoma zadostuje za ogrevanje hiše, saj potrebna toplotna energija pri pasivni hiši znaša samo 10 % potrebe običajne hiše.
- Letna potreba po ogrevanju v pasivni hiši ne presega 15 kWh/m2a, saj izkorišča sončno energijo in notranje vire toplote ob minimalnih izgubah. Tako je na primer za ogrevanje 30 m2 velike pasivne hiše potrebnih 300 W, kar je enaka količina toplotne energije, kot jo odda 10 čajnih svečk.
- Skupna potreba po energiji vključno s segrevanjem vode in električno energijo za gospodinjstvo je manjša od 120 kWh/m2a
- Zaradi visoke izolacije ostane toplota v hiši, vse površine v okolici so enakomerno tople. S tem v pasivni hiši ni asimetričnosti izžarevanja (sevanja) iz zunanjih sten in posledično prepiha, ustvarjeni pa so prijetni pogoji za bivanje.
- Vročina poleti ne prodre v notranjost, kar preprečuje pregrevanje. Tako je v pasivni hiši čez vse leto enakomerno prijetna klima, kar stanovalcem zagotavlja visoko stopnjo udobja.
- Uporaba učinkovitih prezračevalnih naprav, ki preventivno preprečujejo nastajanje plesni, prahu in alergij in zagotavljajo visoko kakovost zraka.
- Izboljšana zvočna izolacija.
- Poleg vseh pozitivnih lastnosti, ki jih ima pasivna hiša do uporabnika se pozna pozitivni učinek tudi na okolju na področju podnebnih sprememb.
Pasivne hiše morajo biti načrtovane v sodelovanju s stroko in kasneje tudi grajene po zahtevnih merilih kakovostne izvedbe. Kljub strogim zahtevam so prijazne do uporabnika in zagotavljajo visoko stopnjo bivalnega udobja.
Prvi razlog, ki govori v prid odločitvi za izbiro pasivne hiše, je ekonomske narave. V prihodnosti bo lastnik pasivne hiše za 10 in večkrat zmanjšal stroške za ogrevanje hiše. In to pri prihajajočih cenah fosilnih goriv ni zanemarljiv znesek. Od leta 1999 so se cene kurilnega olja v Sloveniji nominalno zvišale za 250 %, samo v zadnjem letu za 25 %. In trend podražitev naftnih derivatov se ne bo ustavil. Poleg izredno nizkih stroškov za gorivo so v pasivni hiši tudi manjši vzdrževalni stroški. Pri hišni tehniki skoraj ni delov, ki bi se obrabili. Ogrevalnih naprav, ki potrebujejo vzdrževanje in popravila pa pri pasivni hiši največkrat ni, zato ne povzročajo stroškov. Dolga življenjska doba prezračevalne naprave in bistveno večja trpežnost v primerjavi s konvencionalnimi ogrevalnimi napravami zmanjšuje vzdrževalne stroške. Minimalni stroški za obratovanje in vzdrževanje pasivne hiše posledično zvišujejo mesečni dohodek, kar bo ob realno čedalje nižjih plačah in vedno nižjih pokojninah v prihodnosti gotovo pomemben dejavnik izbire.
Odločitev za gradnjo pasivne hiše lahko temelji tudi na drugih dejstvih. V pasivni hiši je zrak vedno svež, za kar skrbi t.i. kontrolirano prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Preko prenosnika toplote prihaja v zgradbo svež zrak in se v njem ogreje s toplotno izrabljenega zraka, ki zgradbo zapušča. Sveži zunanji zrak in topli odpadni zrak se pri tem ne mešata. Poleti je možno s prenosnikom toplote zgradbo ohlajati. Sveži topli zrak, ki prihaja od zunaj, se ohladi z izrabljenim hladnim zrakom iz notranjosti objekta. Poudariti je potrebno, da prezračevalna naprava ni isto kot klimatska naprava – ta namreč ves čas uravnava kvaliteto istega zraka. Prezračevalna naprava ima tudi filtre za prah in pelod. V pasivnih hišah je zato veliko manj prahu, kar je posebej ugodno za alergike. Temperaturno ugodje je zaradi dobro toplotno izoliranega ovoja zagotovljeno tudi poleti.
Velikokrat se postavlja vprašanje, kakšno je bivalno ugodje v zgradbi, kjer ni radiatorjev, temperature zrake pa so nižje, kot smo jih v prostoru navajeni. Dejstvo je, da je temperaturno ugodje v pasivni hiši višje kot v običajnih zgradbah. Prednost take hiše je namreč v tem, da ima zaradi izredno dobre toplotne izolativnosti zunanjega ovoja vedno tople stene. Temperatura zraka v prostoru je zelo enakomerna in se precej približa površinski temperaturi notranje strani zunanje stene. Zaradi tega se zrak v prostoru skoraj ne ohlaja, s tem pa je veliko manjša tudi hitrost njegovega gibanja. V običajnih zgradbah hitro gibanje zraka občutimo kot nelagodje, ki ga popravimo šele tako, da zvišamo temperaturo ogrevanja.
Razlogov za odločitev za pasivno hišo je torej dovolj. Prepričali so tudi številne investitorje v tujini, ki že nekaj let živijo v pasivnih hišah in so bili vključeni v različne ankete. Rezultati anket so bili vedno izredno dobri. Uporabniki pasivnih hiš poročajo o kakovostnem bivanju, hkrati pa tudi o bolj odgovornem odnosu do okolja. In še, da ne obžalujejo odločitve za gradnjo po pasivnem standardu. Življenje v pasivni hiši z ničemer ne omejuje njihovega pojmovanja ugodja – pasivna hiša je prestiž in ne kazen.