V pasivni in nizkoenergijski gradnji je to skoraj zanemarljiv podatek, saj imajo te hiše zelo debel toplotni ovoj. Okviren izračun za zid ISORAST debeline 44 cm (beton 17 minut/cm, stiropor 15 minut/cm) pokaže idealen fazni zamik 11-12h.

V zvezi s pojmom faznega zamika prehoda toplote skozi zunanjo konstrukcijo hiše je v Sloveniji nastalo že kar nekaj zavajajočih predstav, zato nekaj pojasnil: Fazni zamik je enak času, ki preteče od ure najvišje temperature zunanje površine do ure najvišje temperature notranje površine zidu ali strehe. Toplota namreč potrebuje ta čas, da prepotuje celotno debelino konstrukcije. V poletnem času, ko je fazni zamik pomemben, si želimo, da ta toplota pripotuje v notranjost ponoči, ko lahko s prezračevanjem skozi okna hladimo prostore. Količina te toplote je pri isti toplotni prehodnosti (U) seveda enaka, ne glede na fazni zamik. Zato ima veliko večji pomen vgraditi čim več toplotne izolacije – kar pomeni: tudi, če pride toplota v hišo nekoliko prej, je to praktično nepomembno, ker je te toplote zanemarljivo malo.

Veljavni pravilniki faznega zamika ne obravnavajo, splošne priporočene vrednosti pa so od minimalno 8h do 16h. Glede na to, da zunanje temperature nihajo v obdobju 24h, je idealna vrednost 12h, to je čas v noči, ko so zunanje temperature najnižje. “Nevarnost” predolgih faznih zamikov (še posebej tistih nad 20h) je segrevanje zidne konstrukcije. Še preden se namreč takšna stenska ali strešna sestava segreta od prejšnjega dne ohladi, se začne ob ponovnem vročinskem višku naslednji dan že ponovno segrevati. Kar pomeni, da je ob daljših vročinskih obdobjih vsak dan bolj topla.