Zakaj je pomembna in kako jo doseči?

Pasivna hiša je koncept gradnje, ki temelji na visoki energetski učinkovitosti in nizki porabi energije za ogrevanje in hlajenje. Pasivna hiša izkorišča naravne vire (sonce, veter, zemlja) in sodobno tehnologijo (izolacija, prezračevanje, okna) za zagotavljanje optimalnega bivalnega udobja z minimalnim vplivom na okolje. Pasivna hiša mora izpolnjevati stroge kriterije glede toplotnih izgub, prezračevanja in kakovosti zraka, ki so določeni v mednarodnem standardu za pasivne hiše (Passive House Standard).

Eden od ključnih elementov pasivne hiše je zrakotesnost ovoja stavbe. Zrakotesnost pomeni, da je ovoj stavbe (stene, streha, tla) neprepusten za nekontrolirano uhajanje ali vdiranje zraka skozi netesne spoje, fuge, reže ali preboje. Zrakotesnost je pomembna zaradi več razlogov:

• Zmanjšuje toplotne izgube zaradi konvekcije in s tem znižuje potrebo po dodatnem ogrevanju. Po ocenah lahko nezrakotesna stavba izgubi do 30 % toplote zaradi nekontroliranega prehajanja zraka skozi ovoj stavbe.
• Preprečuje kondenzacijo vlage v konstrukciji ovoja stavbe in s tem preprečuje nastanek plesni in poškodb materialov. Vlaga je eden od glavnih vzrokov za propadanje stavb in slabšanje kakovosti zraka v notranjosti. Vlaga nastaja zaradi razlike v temperaturi in relativni vlažnosti med notranjim in zunanjim zrakom. Če je ovoj stavbe netesen, lahko topla in vlažna notranja klima prodre v hladnejše plasti konstrukcije in tam kondenzira. To lahko povzroči gnitje lesa, korozijo kovin, razpad izolacije in rast plesni.
• Zagotavlja boljše bivalno udobje, saj preprečuje prepih in vpliv zunanjih dejavnikov (hrup, prah, vonjave) na notranjo klimo. Prepih je neprijeten pojav, ki nastane zaradi neenakomerne porazdelitve temperature in hitrosti zraka v prostoru. Prepih lahko povzroči nelagodje, mrzlico ali celo bolezen pri ljudeh. Poleg tega lahko netesni spoji omogočajo vdor zunanjih onesnaževalcev (prah, cvetni prah, plini, vonjave) v notranji zrak, kar lahko poslabša kakovost zraka in povzroči alergije ali druge zdravstvene težave.
• Omogoča učinkovito delovanje mehanskega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Mehansko prezračevanje je sistem za zagotavljanje svežega in filtriranega zraka v prostorih brez odpiranja oken. Mehansko prezračevanje je nujno potrebno v pasivnih hišah zaradi visoke stopnje tesnosti ovoja stavbe. Mehansko prezračevanje mora biti opremljeno s toplotnim izmenjevalnikom, ki vrača toploto odpadnega zraka v dovodni zrak. S tem se zmanjša potreba po dodatnem ogrevanju svežega zraka in poveča energetska učinkovitost sistema. Če pa je ovoj stavbe netesen, lahko mehansko prezračevanje povzroči neželene tlakovne razlike med notranjostjo in zunanjostjo stavbe. To lahko povzroči uhajanje ali vdiranje zraka skozi netesne spoje in s tem zmanjša učinkovitost toplotnega izmenjevalnika in poveča toplotne izgube.

Kako doseči zrakotesnost v pasivni hiši?

Zrakotesnost v pasivni hiši se doseže s skrbnim načrtovanjem, izbiro materialov in izvedbo gradbenih del. Pri načrtovanju je treba upoštevati vse možne preboje ovoja stavbe (okna, vrata, cevi, kabli, dimniki) in predvideti ustrezne rešitve za tesnjenje teh mest. Pri izbiri materialov je treba paziti na njihovo kakovost, trajnost in združljivost. Pri izvedbi gradbenih del je treba uporabljati ustrezne tehnike in orodja za zagotavljanje kakovostnih spojev in fug. Pomembno je tudi redno preverjanje kakovosti dela in odpravljanje morebitnih napak.

Za doseganje zrakotesnosti se uporabljajo različni materiali in sistemi, kot so:

• Parna ovira ali zapora: je material (običajno folija), ki se namesti na notranjo stran ovoja stavbe in preprečuje prehajanje vlage skozi konstrukcijo. Parna ovira mora biti neprekinjena in nepoškodovana ter tesno pritrjena na podlago. Parna ovira mora biti tudi difuzijsko zaprta, kar pomeni, da ima visoko odpornost proti prehajanju vodne pare.
• Tesnilne mase: so materiali (običajno silikoni, akrili ali poliuretani), ki se uporabljajo za tesnjenje spojev med različnimi elementi ovoja stavbe (stena – okno, stena – streha, stena – tla). Tesnilne mase morajo biti elastične, obstojne in primerne za podlago, na katero se nanašajo.
• Lepilni trakovi: so materiali (običajno akrilni ali butilni trakovi), ki se uporabljajo za tesnjenje prebojev ovoja stavbe (cevi, kabli, dimniki) ali za povezovanje parnih ovir med seboj. Lepilni trakovi morajo biti lepljivi, odporni na staranje in primerni za podlago, na katero se lepijo.
• Vetrna ovira: je material (običajno folija), ki se namesti na zunanjo stran ovoja stavbe in preprečuje odnašanje toplote iz toplotne izolacije zaradi vetra. Vetrna ovira mora biti neprekinjena in nepoškodovana ter tesno pritrjena na podlago. Vetrna ovira mora biti tudi difuzijsko odprta, kar pomeni, da ima nizko odpornost proti prehajanju vodne pare.

Kako preveriti zrakotesnost v pasivni hiši?

Zrakotesnost v pasivni hiši se preverja s posebnim testom, imenovanim “Blower door” test. Test se izvaja s pomočjo ventilatorja, ki se namesti na vhodna vrata stavbe in ustvari razliko v tlaku med notranjostjo in zunanjostjo stavbe. S tem se simulira učinek vetra na ovoj stavbe in se izmeri količina zraka, ki uhaja ali vdira skozi netesne spoje. Test se izvaja v dveh fazah: pri pozitivnem tlaku (ventilator piha zrak v stavbo) in pri negativnem tlaku (ventilator sesa zrak iz stavbe). Rezultat testa se izrazi s številom n50, ki pomeni število zračnih menjav na uro pri tlakovni razliki 50 Pa. Za pasivne hiše je zahtevana vrednost n50 manjša ali enaka 0,6 h-1.

Test “Blower door” je koristen ne samo za preverjanje zrakotesnosti, ampak tudi za odkrivanje in odpravljanje morebitnih netesnih mest. Med testom se lahko uporabljajo različne metode za vizualizacijo pretoka zraka skozi ovoj stavbe, kot so:

• Termografija: je metoda, ki uporablja infrardečo kamero za prikaz razlike v temperaturi med notranjim in zunanjim zrakom. Termografija omogoča hitro in natančno odkrivanje toplotnih mostov in netesnih spojev na ovoju stavbe.
• Anemometrija: je metoda, ki uporablja anemometer (merilec hitrosti zraka) za merjenje pretoka zraka skozi netesne spoje. Anemometrija omogoča kvantitativno oceno zračne prepustnosti posameznih elementov ovoja stavbe.
• Dim: je metoda, ki uporablja dimne palice ali generator dima za ustvarjanje vidnega sledu pretoka zraka skozi netesne spoje. Dim omogoča kvalitativno oceno zračne prepustnosti posameznih elementov ovoja stavbe.

Zaključek

Zrakotesnost je pomemben element pasivne hiše, ki zagotavlja visoko energetsko učinkovitost in bivalno udobje. Zrakotesnost se doseže s skrbnim načrtovanjem, izbiro materialov in izvedbo gradbenih del. Zrakotesnost se preverja s testom “Blower door”, ki omogoča merjenje in vizualizacijo pretoka zraka skozi ovoj stavbe. Zrakotesnost je eden od ključnih dejavnikov za uspešno gradnjo in delovanje pasivne hiše.

Kaj je “Blower door” test?

“Blower door” test za zrakotesnost je metoda za merjenje zračne prepustnosti ovoja stavbe. Test se izvaja s pomočjo ventilatorja, ki se namesti na vhodna vrata stavbe in ustvari razliko v tlaku med notranjostjo in zunanjostjo stavbe. S tem se simulira učinek vetra na ovoj stavbe in se izmeri količina zraka, ki uhaja ali vdira skozi netesne spoje. Test se izvaja v dveh fazah: pri pozitivnem tlaku (ventilator piha zrak v stavbo) in pri negativnem tlaku (ventilator sesa zrak iz stavbe). Rezultat testa se izrazi s številom n50, ki pomeni število zračnih menjav na uro pri tlakovni razliki 50 Pa. Nižje je število n50, boljša je zrakotesnost stavbe.

Za izvedbo testa je potrebna ustrezna oprema in dokumentacija, ki jo mora imeti usposobljena oseba, ki izvaja test. Oprema obsega:

• Ventilator z nastavljivo hitrostjo in merilnikom pretoka zraka
• Merilnik tlaka za merjenje razlike v tlaku med notranjostjo in zunanjostjo stavbe
• Računalnik ali druga naprava za beleženje in obdelavo podatkov
• Tesnilni okvir za pritrditev ventilatorja na vhodna vrata
• Dodatna oprema za zapiranje drugih odprtin v ovoju stavbe (okna, vrata, prezračevalne rešetke)

Dokumentacija obsega:

• Podatke o stavbi (lokacija, tlorisna površina, prostornina, namembnost, ogrevalni sistem)
• Podatke o opremi (tip, model, serijska številka, kalibracijski certifikat)
• Podatke o meritvi (datum, ura, temperatura in relativna vlažnost notranjega in zunanjega zraka)
• Rezultate meritve (graf pretoka zraka v odvisnosti od tlaka, vrednost n50 za obe fazi meritve)
• Poročilo o meritvi (sklep o zrakotesnosti stavbe, morebitne ugotovljene napake ali pomanjkljivosti)

Test “Blower door” je koristen ne samo za preverjanje zrakotesnosti, ampak tudi za odkrivanje in odpravljanje morebitnih netesnih mest. Med testom se lahko uporabljajo različne metode za vizualizacijo pretoka zraka skozi ovoj stavbe, kot so termografija, anemometrija ali dim.

Zakonodaja in stanje pri nas:

V skladu z novo smernico so zadeve pri nas sledeče:

Zahtevana zrakotesnost objektov glede na smernico TSG-1-004:2022 je odvisna od vrste objekta in njegovega namena. Smernica določa naslednje vrednosti n50 za različne tipe objektov:

• Stanovanjske stavbe: n50 ≤ 1,0 h-1
• Enostanovanjske hiše: n50 ≤ 0,8 h-1
• Večstanovanjske stavbe: n50 ≤ 0,6 h-1
• Stavbe za izobraževanje, zdravstvo, kulturo, šport in rekreacijo: n50 ≤ 1,5 h-1
• Stavbe za trgovino, gostinstvo in storitve: n50 ≤ 2,0 h-1
• Stavbe za industrijo in obrt: n50 ≤ 3,0 h-1

Smernica tudi priporoča, da se zrakotesnost objektov preverja s testom “Blower door” pred izdajo uporabnega dovoljenja. Test mora biti izveden v skladu s standardom SIST EN ISO 9972:2016. Test lahko izvede le usposobljena oseba z ustrezno opremo in dokumentacijo.

Glede na ves hrup in negodovanje ljudi in na žalost tudi stroke, da so zahteve smernice previsoke, lahko le ugotovimo, da mi v sklopu biroja tako v projektnem delu, kot v izvedbenem delu že od leta 2002 projektiramo in gradimo vse objekta v standardu Pasivne gradnje, ki je bil že takrat in je še danes bolj zahteven kot trenutno sprejeta smernica TSG-1-004:2022.

Zahteve za zrakotesnost po standardu pasivne hiše so enotne za vse tipe objektov in so strožje od smernice TSG-1-004:2022. Standard pasivne hiše določa naslednjo vrednost n50 za vse objekte:

• Vsi objekti: n50 ≤ 0,6 h-1

Torej je standard pasivne hiše bolj zahteven glede zrakotesnosti kot smernica TSG-1-004:2022. To pomeni, da vsaka pasivna hiša izpolnjuje smernico TSG-1-004:2022 glede zrakotesnosti, vendar ne velja obratno. Za doseganje standarda pasivne hiše je potrebno upoštevati tudi druge kriterije, kot so toplotna izolacija, prezračevanje z vračanjem toplote, izkoriščanje sončne energije in učinkovita raba elektrike.

Smernica TSG-1-004:2022 in standard pasivne hiše sta oba usmerjena k izboljšanju kvalitete gradnje v Sloveniji. Oba postavljata zahteve za zrakotesnost objektov, ki so pomembne za zmanjšanje toplotnih izgub, povečanje energetske učinkovitosti in izboljšanje bivalnega udobja. Vendar pa obstajajo tudi razlike med njima. Smernica TSG-1-004:2022 je bolj prilagodljiva in raznolika, saj določa različne vrednosti n50 za različne tipe objektov glede na njihovo vrsto in namen. Standard pasivne hiše je bolj strog in enoten, saj določa enako vrednost n50 za vse objekte. Standard pasivne hiše je tudi bolj celosten in obsežen, saj upošteva tudi druge kriterije, kot so toplotna izolacija, prezračevanje z vračanjem toplote, izkoriščanje sončne energije in učinkovita raba elektrike. Smernica TSG-1-004:2022 je torej bolj dostopna in fleksibilna, standard pasivne hiše pa bolj napreden in ambiciozen.

Smernica TSG-1-004:2022 je pozitivna sprememba za slovensko gradbeništvo in okolje. Smernica postavlja višje zahteve za zrakotesnost objektov, ki so ključne za zmanjšanje toplotnih izgub, povečanje energetske učinkovitosti in izboljšanje bivalnega udobja. Smernica je tudi v skladu z evropskimi direktivami in cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Smernica bo imela pozitivne učinke na kakovost gradnje, varčevanje z energijo in zmanjševanje stroškov ogrevanja. Smernica bo koristila predvsem bodočim uporabnikom objektov, ki bodo lahko uživali v bolj prijetnem in zdravem bivalnem okolju. Smernica TSG-1-004:2022 je torej dobra novica za vse, ki se zanimajo za gradnjo ali prenovo svojega doma. Pričakoval bi tudi, da bi bila takšna smernica pozdravljena s strani stroke, kot pot k dvigu gradbene kulture in zagotovitvi boljših objektov za uporabnika.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Članki o Pasivni hiši in Pasivni gradnji za več in podrobnejše informacije:

Kako vam lahko pomagamo?

Prosimo izpolnite spodnja polja. V najkrajšem času vas bomo kontaktirali in pomagali pri realizaciji vašega projekta ali pa vam s svetovanjem in nasvetom pomagamo najti pravo rešitev.