Uporabno dovoljenje brez fasade?

Gradbeni zakon omogoča, da objekt pridobi uporabno dovoljenje in se uporablja brez fasade in toplotne izolacije. To je neverjetno, a resnično.

Ker smo v državi na različnih področjih v popolnoma kaotičnem stanju bi izpostavil eno, ki je iz našega področja delovanja. Nov pravilnik o učinkoviti rabi energije PURES 3, ki določa minimalne zahteve za energijsko učinkovitost novih in obstoječih stavb ter njihovih tehničnih sistemov, glede na Tehnično smernico za graditev TSG-1-004:2022 Učinkovita raba energije v stavbah, dviga v stroki in med ljudmi veliko prahu. Po mojem mnenju neupravičeno, saj je čas, da objekti začnejo graditi energetsko ustrezno. V istem času pa je nastal tudi nov gradbeni zakon, ki je prešel v veljavo 1.6.2022, ki pa populistično omogoča pridobitev uporabnega dovoljenja za objekte, četudi le ti nimajo izvedene toplotne izolacije ovoja in fasade.

Gradbeni zakon omogoča, da se za stanovanjske hiše izda uporabno dovoljenje brez tehničnega pregleda in brez fasade. To pomeni, da lahko investitorji zgradijo hiše, ki nimajo ustrezne toplotne izolacije in s tem povzročajo večjo porabo energije za ogrevanje. Ali je to smiselna in trajnostna rešitev? V tem članku bomo razpravljali o nesmoternosti te zakonske določbe in njenih posledicah za končnega uporabnika, okolje, gospodarstvo in družbo.

Ker je zadeva skoraj neverjetna za gradbeni zakon v letu 2022 citiramo člen:

80. člen zakona, 5 točka:
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko investitor enostanovanjske stavbe poda zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tudi če stavba nima izvedenega oziroma dokončanega ovoja. Ne glede na drugi odstavek tega člena se za te stavbe namesto dokazila o zanesljivosti objekta zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži izjava nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve, razen v delu, ki se nanaša na izvedbo ovoja stavbe. Investitor mora najpozneje v treh letih po izdaji uporabnega dovoljenja ovoj stavbe dokončati.

Minister je ob sprejemu zakona to pospremil z besedami:

S tem želimo predvsem na podeželju, “kjer je gradnja tradicionalno nekoliko daljša”, dati možnost vselitve v hiše, preden je končana fasada.

Fasada je pomemben element objekta, ki ne le izboljšuje njegov videz, ampak tudi zagotavlja toplotno zaščito in udobje. Fasada preprečuje toplotne izgube in zmanjšuje potrebo po dodatnem ogrevanju ali hlajenju. S tem se znižujejo stroški za energijo in emisije toplogrednih plinov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2020 za ogrevanje stanovanjskih stavb porabljenih 3.671 GWh energije, kar predstavlja 17 % celotne končne rabe energije v državi. Od tega je bilo 57 % energije iz obnovljivih virov, 43 % pa iz fosilnih goriv. Če bi bile vse stavbe opremljene z ustrezno fasado, bi se lahko ta poraba bistveno zmanjšala in s tem prispevala k ciljem zelene preobrazbe in podnebne nevtralnosti.

Vendar pa nov gradbeni zakon ne postavlja nobenih zahtev glede fasade za nezahtevne in manj zahtevne objekte, ki predstavljajo večino novogradenj v Sloveniji. To pomeni, da lahko investitorji zgradijo objekte brez fasade in pridobijo uporabno dovoljenje brez tehničnega pregleda. To je mogoče storiti le s predložitvijo izjave o skladnosti izvedenih del z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo ter dokazil o izpolnjevanju bistvenih zahtev za objekte. Med te spadajo varnost pri uporabi, požarna varnost, varstvo okolja in racionalna raba energije, varstvo pred hrupom in dostopnost. Vendar pa ni jasno, kako se preverja izpolnjevanje teh zahtev in kdo je odgovoren za morebitne napake ali pomanjkljivosti.

Ta zakonska določba je nesmoterna in neodgovorna, saj omogoča gradnjo objektov, ki niso skladni s sodobnimi standardi energetske učinkovitosti in trajnosti. Takšni objekti imajo slabšo kakovost bivanja, višje stroške vzdrževanja in ogrevanja ter večji negativni vpliv na okolje. Poleg tega ta določba ustvarja nelojalno konkurenco na trgu gradbenih storitev in materialov, saj daje prednost cenejšim in slabšim rešitvam. To škodi tako potrošnikom kot tudi ponudnikom kakovostnih in okolju prijaznih fasadnih sistemov.

V nadaljevanja članka bomo dokazali, da je v praksi nemogoče izvesti objekt v skladu s projektno dokumentacijo in mu omogočiti uporabo brez da bi imel narejeno fasado.

Za konkretno ponazoritev tega protislovja, v katerega se je zakon zaradi populizma zapletel navajamo konkreten primere našega projekta, ki je trenutno v fazi izvedbe.

Gre za enodružinsko hišo velikosti 198,7 m2 z dvema etažama (pritličje in nadstropje). Hiša je bila načrtovana in izračunana po metodologiji PHPP (Passive House Planning Package), ki je standard za pasivne hiše. PHPP omogoča natančen izračun energetske bilance objekta in dimenzioniranje strojnih inštalacij.

Po PHPP je realna energetska bilanca naše hiše 9,3 kWh/m2a, kar pomeni, da hiša porabi 9,3 kWh energije na kvadratni meter površine na leto. Potreba za ogrevanje na letni ravni je 1703 kWh/a.

Prizakz eneregtskega izračuna iz PHPP energetske bilance:

Za primerjavo smo naredili izračun, kaj bi se zgodilo, če bi hiša imela samo izolacijo pod temeljno ploščo in na strehi, ne pa tudi na fasadi. To bi bilo možno po novem gradbenem zakonu, ki ne zahteva toplotne izolacije ovoja in fasade za pridobitev uporabnega dovoljenja. Vse ostale lastnosti hiše smo pustili enake: okna, prezračevanje, orientacija itd.

Rezultat je bil šokanten. Energetska bilanca hiše se je povečala za kar 40-krat in dosegla 370,8 kWh/m2a. To pomeni, da bi hiša porabila 370,8 kWh energije na kvadratni meter površine na leto. Potreba za ogrevanje na letni ravni bi narasla na neverjetnih 70145 kWh/a, kar je 41-krat več kot v prvotnem izračunu. To bi pomenilo tudi bistveno višje stroške za ogrevanje in večji vpliv na okolje. Poleg tega bi tak objekt omogočal izredno slabe bivalne pogoje za uporabnika, saj bi bila temperatura v notranjosti nizka in neenakomerna.

Prizakz eneregtskega izračuna iz PHPP energetske bilance:

Ta primer dokazuje, da je v praksi nemogoče izvesti objekt v skladu s projektno dokumentacijo in mu omogočiti uporabo brez da bi imel narejeno fasado. Nov gradbeni zakon je torej v nasprotju z logiko gradnje in z interesi lastnikov in uporabnikov objektov. Zakon bi moral spodbujati energetsko učinkovitost in varstvo okolja, ne pa jih ogrožati.
Nov gradbeni zakon je torej v očitnem neskladju ne samo s predpisi o minimalnih bivalnih pogojih in varnosti objektov, ampak tudi z novo energetsko smernico in pravilnikom o učinkoviti rabi energije PURES 3.

Če gradbeni zakon dopušča, da se izvedejo objekti brez fasadne izolacije, bodo posledično bistveno predimenzionirani s strojnimi inštalacijami, da bodo sploh lahko nudili minimalne pogoje. Ko bo nekoč narejena fasada bo pa sistem strojnih inštalacij bistveno predimenzioniran, kar je povezano z dolgoročnimi obratovalnimi in vzdrževalnimi stroški sistema. Strošek izvedbe bo velik in vsekakor v naskladju z gospodarnim ravnanjem. Če želimo zagotoviti v objektu 41-krat večjo porabo po ogrevanju bo investicijski strošek strojnih inštalacij, ki bodo to omogočale vsekakor višji od stroška predvidene fasade.

Če temu dodamo še razlike v obratovalnih stroških obeh objektov pridemo do sledečega:

Za izračun razlike v ceni porabe električne energije za ogrevanje objekta s toplotno črpalko zrak voda, ki ima COP 3, moramo najprej izračunati porabo električne energije za obe možnosti. Poraba električne energije je enaka deljenju porabe toplotne energije s COP.

Torej:
• Poraba električne energije za 1703 kWh/a = 1703 / 3 = 567,67 kWh/a
• Poraba električne energije za 70145 kWh/a = 70145 / 3 = 23381,67 kWh/a
Razlika v porabi električne energije je torej 23381,67 – 567,67 = 22814 kWh/a.

Za izračun razlike v ceni porabe električne energije moramo pomnožiti razliko v porabi z povprečno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce v Sloveniji in upoštevati DDV. Glede na podatke Statističnega urada RS je povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce v Sloveniji v drugem četrtletju 2021 znašala 0,165 EUR/kWh. DDV je 22 %.

Torej:
• Razlika v ceni porabe električne energije brez DDV = 22814 * 0,165 = 3764,31 EUR/a
• Razlika v ceni porabe električne energije z DDV = 3764,31 * 1,22 = 4594,46 EUR/a

Razlika v ceni porabe električne energije za ogrevanje objekta s toplotno črpalko zrak voda, ki ima COP 3, med 1703 kWh/a in 70145 kWh/a je 4.594,46 EUR na leto z upoštevanjem DDV.

Po zakonu lahko uporabnik uporablja objekt brez izolacije tri leta, vendar bi to pomenilo visoke obratovalne stroške. Če bi uporabljal toplotno črpalko zrak voda s COP 3, bi v treh letih porabil 13.783,38 EUR za električno energijo z vključenim DDV. To je neracionalna in neekonomična rešitev, ki škodi tako uporabniku kot okolju.

In tudi po preteku treh let ni jasno kdo bo preverjal izpolnjevanje tega pogoja in kdo bo objektu, ki je dobil uporabno dovoljenje in v njem ljudje živijo le to odvzel? Skratka nemogoča misija.

Poleg zgoraj navedenega bi investitor v tem dotičnem primeru izgubil še subvencijo v višini 12.750 EUR s strani Eko sklada, do katere je upravičen, če dokonča projekt v skladu s projektno dokumentacijo.

Ekonomski učinki izrabe te zakonske možnosti bi bili ogromni in popolnoma neracionalni.

Za zaključek lahko sklenemo, da je določilo gradbenega zakona v tem segmentu popolnoma nerealno in škodljivo za končnega uporabnika.
Uporaba objekta brez fasadne izolacije je slaba ideja, saj prinaša velike investicijske stroške v strojne inštalacije, velike obratovalne stroške za energijo in zelo slabe bivalne pogoje. Zakon sicer dovoljuje, da uporabljamo objekt brez izolacije tri leta, vendar je to neracionalna in neekonomična rešitev.

Najbolj smotrna in dolgoročno najcenejša rešitev pa je seveda izvedba fasadne izolacije, ki bo zmanjšala toplotne izgube in izboljšala bivalno ugodje. Objekt bo izveden v skladu s projektno dokumentacijo in bo lahko zagotovil končnemu uporabniku bivalne pogoje in udobje, ki je bilo s projektom predvideno.

Če želite izvedeti več o zakonodaji in gradnji objektov, ki izpolnjujejo vse sodobne zahteve za gradnjo vrhunskih pasivnih hiš, se lahko obrnete na Arhem.si in PasivnaGradnja.si. Tu vam bomo nudili strokovni nasvet, izdelavo projektne dokumentacije, nadzor in gradnjo objektov po vaših željah in potrebah. Imamo več kot 20 let izkušenj na področju pasivne gradnje in smo pionirji ob razvoju tega področja v Sloveniji.

Avtor: Alen Mladinov univ.dipl.inž.arh ZAPS 1244

Več o podobni tematiki: