Namen IDZ je seznanitev vseh zakonsko opredeljenih  nosilcev urejanja prostora z nameravanim posegom v prostor. IDZ se izdela tudi z namenom, da se na njeni osnovi pridobijo projektni pogoji oziroma soglasja pristojnih soglasodajalcev za priklju?itev (vode, elektrike, kanalizacije). V ta namen so v Vodilni mapi prikazani lokacijski podatki (10. ?len Pravilnika).
Projektne pogoje se na osnovi IDZ izda le v primeru, da je prostor urejen z Ob?inskim prostorskim na?rtom (OPN), kar je zaenkrat zelo pogost primer. V primeru, da je prostor urejen z Državnim prostorskim na?rtom (DPN) oziroma Regionalnim prostorskim na?rtom (RPN) ali Ob?inskim podrobnim prostorskim na?rtom (OPPN), se projektne pogoje pridobi (od?ita) kar iz teh dokumentov. Sama IDZ pa se v teh primerih uporabi že prej in sicer kot tehni?na osnova za izdelavo te podrobne prostorske dokumentacije.
IDZ se uporabi tudi kot tehni?na podlaga za Presojo vplivov na okolje za objekte, ki potrebujejo Okoljevarstveno soglasje na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 66/1996 s spremembami).
IDZ se izdela v samo eni, izbrani varianti. (?e je potrebna izbira, se na osnovi IDR izbere optimalno varianto).
IDZ vsebuje po Pravilniku le osnovne podatke o umestitvi objekta v prostor, zna?ilne prereze in tlorise, tako da so iz nje razvidni osnovni gabariti objekta.
Za stavbe vsebuje IDZ le Na?rt arhitekture ter prikaz priklju?kov na gospodarsko javno infrastrukturo. Za gradbeno inženirske objekte in za tiste stavbe, v katerih se odvija nek tehnološki proces, pa vsebuje IDZ vse tiste na?rte, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev inki prikažejo zasnovo glede na namen, tehnološki proces in dejavnost, ki se bo v objektu opravljala.

Vendar je potrebno za izpolnitev zahteve, da se na podlagi IDZ pridobijo soglasja za priklju?itev in da je IDZ tudi del projektne naloge za nadaljnje projektiranje, precej ve?, predvsem v pri inštalacijskih in tehnoloških delih, ?etudi gre le za stavbo. Zato je potrebno v IDZ navesti vse bistvene podatke nameravane gradnje v smislu zagotovitve delovanja objekta (na primer: oceno porabe energentov, porabo vode, vrste sistemov in inštalacij, ki nastopajo v objektu, parametre in priklju?ne mo?i, telekomunikacijske priklju?ke, priklju?ke za fekalno vodo, in podobno). Prikazi priklju?kov na infrastrukturo pa morajo podati shemo priklju?ka in osnovne
podatke o nameravanem priklju?ku.
V IDZ morajo biti podane tudi osnovne rešitve (koncepti), vezani na požarno varstvo, kot so:

  • prikaz odmikov med stavbami in parcelnimi mejami,
  • prikaz dostopov za gasilska vozila in
  • opredelitev (velja le za stavbe), ali bo stavba na?rtovana po Tehni?nih smernicah za graditev TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah (Ur.l. RS, št. 52/2010), torej po 7. ?lenu Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št. 31/2004 s spremembami), ali po kakšnih drugih predpisih, torej po 8. ?lenu Pravilnika o požarni varnosti v stavbah.

V IDZ morajo biti že upoštevane tudi zahteve varnosti in zdravja pri delu.
IDZ ne vsebuje ne popisa del s koli?inami materiala in opreme ne ocene stroškov.
V mednarodnem okolju to dokumentacijo obi?ajno imenujemo “Conceptual design” (predvsem pri tehnoloških objektih).