Sestava projektne dokumentacije

Po Pravilniku o projektni dokumentaciji (v nadaljevanju Pravilnik) so vse vrste Projektne dokumentacije sestavljene iz:

  • Vodilne mape,
  • Načrtov in
  • Elaboratov.

Pravilnik določa, da se za Vodilno mapo uporabi številčno oznako “0”, za načrte pa oznake od 1 do 8.
V tem poglavju bomo iz Pravilnika povzeli bistvene  skupne značilnosti posameznih sestavin, tako da le teh, pri navajanju vsebin dokumentacije za posamezne vrste objektov, ne bomo ponavljali, ampak bomo navajali le posebnosti, vezane na splošna določila.

VODILNA MAPA

Vodilna mapa je po Pravilniku predpisan zbir dokumentov, s katerimi se dokazuje skladnost projektiranih rešitev s prostorskimi akti, izpolnjevanje bistvenih zahtev gradnje, v njej so podane izjave o odgovornosti in pregled celotnega projekta. Vodilna mapa je za posamezne vrste projektne dokumentacije (IDZ, IDP, PGD, PZI, PID),  glede na namen, določena posebej.
Obsežnejša in zahtevnejša je predvsem pri dokumentaciji, ki je pomembna v upravnem postopku (delno IDZ, PGD in delno PID).

V nadaljevanju podajamo le skrajšane osnovne opise posameznih dokumentov, ki sestavljajo
Vodilno mapo.

0.1/P1 Naslovna stran s ključnimi podatki o projektu in udeležencih pri graditvi

Podani morajo biti podatki:

  • investitor, poimenovanje objekta,
  • vrsta projektne dokumentacije (za katero je izdelana Vodilna mapa),
  • za kakšno vrsto gradnje gre,
  • kdo je Projektant,
  • kdo je odgovorni vodja projekta (OVP) (z imenom, žigom in podpisom),
  • številka projekta, kraj in datum izdelave projekta.

OPOMBA:
Za Vodilno mapo v celoti odgovarja OVP, zato se kot Projektant vpiše tisto pravno osebo, kateri pripada OVP, četudi so posamezni načrti izdelani pri različnih Projektantih.
PRIPOROČILO:
Priporočamo, da projekt kot celota dobi svojo številko, ki velja za vse njegove sestavine. Le te pa naj dobijo svoje identifikacijske številke v povezavi s številko projekta.
PRIPOROČILO:
Taka naslovna stran se vloži v projektno dokumentacijo vedno, kadar je Vodilna mapa predvidena. Izjema je le PID, kadar v načrtih ni sprememb glede na PGD, a jo tudi v tem primeru vseeno priporočamo.

0.2/P1 Kazalo vsebine vodilne mape
Ker je v nekaterih primerih Vodilna mapa vsebinsko zahtevna, je predpisano kazalo, ki ima tudi predpisano oštevilčenje posameznih dokumentov.
OPOMBA:
V Pravilniku na listu 0.2 smiselno manjka še Izjava Projektanta in Nadzornika ter OVP in Odgovornega nadzornika (ON), ki je sicer podana v Prilogi 5 Pravilnika, v samem kazalu vsebine pa bi jo lahko označili s številko 0.13.

0.3/P1 Kazalo vsebine projekta
Kazalo podaja pregled celotnega projekta od Vodilne mape do vseh posameznih Načrtov s predpisanim oštevilčenjem ter identifikacijskimi številkami. V kazalo se vpišejo tudi pripadajoči Elaborati.

0.4/P1 Splošni podatki o objektu in soglasjih
Ta priloga je v osnovi namenjena PGD, delno tudi IDZ in IDP.
PRIPOROČILO:
Vsebina priloge je izrazito prilagojena podatkom za stavbe, zato jo je potrebno za inženirske gradbene objekte vsaj v delu prirediti – dopolniti. (V okviru ločenega projekta priprave parametrov objekta, ki se bodo oddajali upravnim organom v elektronski obliki, bo pripravljen predlog za posamezne vrste objektov).
PRIPOROČILO:
Ta priloga po Pravilniku ni predvidena niti za PZI niti za PID, kjer pa bi bila v delu smiselna, in jo priporočamo, saj menimo, da predstavlja neke vrste osebno izkaznico za namen uporabe objekta.

0.5/P1 Podatki o izdelovalcih projekta
S številčno predpono Vodilne mape in posameznih načrtov se vpiše OVP Vodilne mape, Projektante ter Odgovorne projektante (OP) posameznih načrtov in Izdelovalce priloženih Elaboratov.

PRIPOROČILO:
V primeru, da lokacijski del Vodilne mape (posebej to velja za PGD, lahko pa tudi za IDP ali celo IDZ), izdela drug Projektant, le tega vpišemo v ta seznam pod dodatno rubriko »0« in sicer kot »sodelavca pri izdelavi lokacijskega dela Vodilne mape«. Za Vodilno mapo v celoti ne glede na to odgovarja OVP.

0.6/P2 Izjava odgovornega vodje PGD
Kot je razvidno iz naslova, se to izjavo poda le v PGD. Z njo OVP izjavlja, da so posamezni načrti medsebojno usklajeni in k projektu izdelani ustrezni elaborati, da so k PGD pridobljena vsa soglasja, da so bile pri projektiranju PGD upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je PGD izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva.
OPOMBA:
Te izjave ne gre enačiti z Izjavo o zanesljivosti objekta, ki jo podpiše OVP faze PGD po končani gradnji, in je sestavni del Dokazila o zanesljivosti objekta!

0.7/P3 Povzetek revizijskega poročila
V primeru, ko je potrebno za zahtevne objekte izdelati revizijo PGD, se izpolni in v PGD vloži to prilogo s podpisi in osebnimi (enotnimi) žigi vseh Odgovornih revidentov in Odgovornega vodje revidiranja.

0.8 Lokacijski podatki
Pod tem naslovom se nahaja vrsta dokumentov, ki prikazujejo lego in velikost objekta v prostoru, parcele, ki jih bo zavzela gradnja, navajajo prostorski akti, ki obdelujejo prostor, predviden za gradnjo, in kaj le ti določajo, prikazujejo značilni prerezi in profili objekta, grafični prikaz območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, grafični prikaz priključkov na infrastrukturo in grafični prikaz prometne in zunanje ureditve, opis pričakovanih vplivov objekta na neposredno okolico, elemente za zakoličenje, grafični prikaz območja gradbišča. ZGO-1 zahteva, da se posamezne priloge izdelajo v digitalni obliki. Za podrobnosti vsebine glejte Pravilnik o projektni dokumentaciji.
OPOMBA:
To obsežno poglavje je posebej pomembno za PGD in delno za IDZ (v nižji stopnji obdelave), predpisano pa je tudi za IDP, čeprav ta projekt v upravnem postopku ni potreben.

0.9 Zbirno projektno poročilo
V Zbirnem projektnem poročilu je predviden opis projekta. Pravilnik predvideva, da se ga izdela le v IDP in PID (v slednjem se vanj doda še obrazložitve odstopanj od PGD).

PRIPOROČILO:
Izdelavo Zbirnega projektnega poročila priporočamo tudi pri vseh drugih vrstah projektne dokumentacije, saj nam pri zahtevnih objektih, predvsem gradbeno inženirskih objektih, le takšno poročilo, ki pa ne sme biti le skupek tehničnih poročil iz posameznih načrtov, poda sliko, kaj se bo gradilo.

0.10 Izkazi
Kot smo pojasnili že pri Elaboratih (glejte poglavje 2.11 teh Navodil), zahtevajo nekateri drugi tehnični predpisi kot dokaz izpolnjevanja zahtev posebne Izkaze. Ti se priložijo v Vodilno mapo, predvsem v PGD, nekatere pa je potrebno priložiti tudi Izjavi o zanesljivosti objekta ob oddaji vloge za izdajo Uporabnega dovoljenja.
OPOMBA:
Glede zahtev po izkazih mora pooblaščeni inženir slediti vsem tehničnim predpisom, saj ZGO-1 in Pravilnik o projektni dokumentaciji le napotita, kam se ti dokumenti vložijo (v Vodilno mapo), in le kot primer navajata trenutno obvezne Izkaze požarne varnosti za stavbe v PGD.

0.11 Kopije pridobljenih soglasij in soglasij za priključek
Priložijo se vsa soglasja pridobljena k PGD.

0.12/P4 Izjava Odgovornega vodje projekta izvedenih del in odgovornega nadzornika
Odgovorni vodja projekta faze PID in Odgovorni nadzornik s to izjavo jamčita, da so v PID vnesene vse spremembe, ki so nastale med gradnjo, da so te spremembe skladne s PGD, da te spremembe niso takega značaja, da bi bilo potrebno pridobiti novo gradbeno dovoljenje in da je objekt zgrajen skladno s predpisi.

0.13/P5 Izjava Projektanta in Nadzornika ter Odgovornega vodje projekta in Odgovornega nadzornika
Ima podoben namen kot Izjava pod 0.12, le da se tu  podpisujejo Projektant in Nadzornik in Odgovorni vodja projekta in Odgovorni nadzornik.

 NAČRTI

Načrti so po strokah opredeljene obdelave posameznih projektov objektov.
ZGO in Pravilnik predvidevata, da  Projektno dokumentacijo sestavljajo zlasti naslednji načrti:
1. Načrti arhitekture,
2. Načrti krajinske arhitekture,
3. Načrti  gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,
4. Načrti električnih inštalacij in električne opreme,
5. Načrti strojnih inštalacij in strojne opreme,
6. Načrti telekomunikacij,
7. Tehnološki načrti in
8. Načrti izkopov in osnovne podgradnje.

OPOMBA:
Zakonodaja navaja načrte na način, kot da ti niso omejeni (citat iz ZGO-1: »vrste načrtov so zlasti«), torej bi jih za specifične potrebe lahko dopolnili.

OPOMBA:
Posamezne načrte lahko izdelujejo le odgovorni projektanti (OP) posameznih strok. Zaposamezne načrte ni vedno enoumno določljivo, kateri OP (po stroki) jih lahko izdela. Tako lahko Načrt izkopov in osnovne podgradnje izdelujejo OP s pooblastilom za izdelovanje načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov kot tudi OP s pooblastilom za izdelovanje načrtov izkopov in osnovne podgradnje. Prav tako so na primer pri različnih Tehnoloških načrtih lahko kot OP udeleženi pooblaščeni inženirji različnih strok. O tem, kateri OP (po stroki) lahko izdela določen Tehnološki načrt, je IZS 19.3.2009 izdala popravljen Dogovor o izdelovanju tehnoloških načrtov:  http://www.izs.si/maticne-sekcije/msg/obvestila-ms/obvestilo/n/dogovor-oizdelovanju-tehnoloskih-nacrtov-1932009/ . Ob nastajanju novih interdisciplinarnih študijskih programov bo v prihodnje natančna opredelitev še težavnejša. O tem, kateri OP lahko izdela (potrdi in podpiše) določen načrt, daje mnenje IZS.
Po Pravilniku so Načrti v Projektni dokumentaciji označeni s številčnimi oznakami in morajo biti po takem vrstnem redu tudi zloženi v Projekt (projektna mapa ali več map).
Pri vsaki številki Načrta pa je predvidena možnost izdelave več načrtov iste stroke (zato tudi množinsko “Načrti”). Delitev znotraj posamezne številke (osnovne stroke) je poljubna. Tako se lahko izvede hierarhična delitev na primer po podobjektih večjega objekta:
3/1  Načrti gradbenih konstrukcij – poslovne stavbe
3/2  Načrti gradbenih konstrukcij – skladišče
3/3  Načrti gradbenih konstrukcij – parkirišče ali po vsebini:
3/1  Načrti gradbenih konstrukcij – tehnično poročilo in izračuni
3/2  Načrti gradbenih konstrukcij – armaturni načrti
3/3  Načrti gradbenih konstrukcij – opažni načrti ali celo:
3/1/1  Načrt gradbenih konstrukcij – poslovna stavba – tehnično poročilo in izračuni
3/1/2  Načrt gradbenih konstrukcij – poslovna stavba – opažni načrti

PRIPOROČILO:
Ni nujno, a priporočamo, da se najprej navede osnovno poimenovanje Načrta po ZGO-1. Lahko pa se uporabi tudi način, ki ga prikazuje naslednji primer, pri katerem se imena osnovnega načrta ne napiše, ampak se napiše le njegovo številko, iz katere se vidi, za kateri osnovni načrt gre, in vsebino načrta:
5/1 Načrt inštalacij za klimatizacijo in ogrevanje
5/2 Kotlovnica in plinska inštalacija
Ni nujno, da ima vsak Projekt vse vrste (predvidenih) Načrtov. Izdela se le tiste Načrte, ki so za posamezen objekt potrebni, ali pa so s Pravilnikom  predpisani. Pojasnilo o tem se napiše v Kazalu vsebine projekta (0.3) v Vodilni mapi na način, da se izpiše celotno tabelo Načrtov, pri čemer pri Načrtu, ki ni bil izdelan, namesto številke načrta napiše “ni potreben”.
Vsak Načrt ima:

  • Naslovno stran (0.1) s ključnimi podatki o načrtu, Projektantu, OP in OVP (Priloga 6 Pravilnika),
  • Kazalo vsebine načrta (0.2) in
  • Izjavo odgovornega projektanta načrta (0.3) – samo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (Priloga 7 Pravilnika).

PRIPOROČILO:
Pravilnik ne predvideva, da bi se v vsak načrt vložilo tudi Kazalo vsebine projekta, ki je sicer predvideno kot obvezna sestavina Vodilne mape. Predvsem pri obsežnejših projektih, pri katerih so načrti vloženi v posamezne mape ali pa je en načrt celo vložen v več map, priporočamo, da se tudi v vsako mapo Načrtov vloži Kazalo vsebine projekta.
Po Pravilniku sta glavni sestavini vsakega Načrta:

  • Tehnično poročilo in
  • Risbe.

Tehnično poročilo obsega opis, izračune (ti so lahko v ločenem poglavju ali pa med opisi), pa tudi specifikacije materialov in opreme s predizmerami del ter pripadajočim stroškovnikom (odvisno od vrste/faze projekta). Za izračune velja, da jih ni potrebno prilagati v celoti, ampak le vhodne podatke, metode izračuna in rezultate ter njih vrednotenje.

PRIPOROČILO:
Priporočamo, da se tudi posamezne dele Tehničnega poročila, podobno kot Risbe, identificira (opremi) s posebnimi oznakami ali pa imajo svojo glavo.
Risbe se izdela glede na vrsto projekta in vrsto načrta in so podrobno obravnavane v nadaljevanju teh Navodil. Za vse Risbe velja, da morajo biti izdelane v predpisanih formatih in imeti glavo z vpisanimi podatki. Za vse istovrstne prikaze se mora uporabiti enako merilo. Risbe, ki prikazujejo tloris v kartografski podlogi, morajo imeti označene strani neba.
Priporočljivo je tudi, da se pri kompleksnih objektih (npr. etaža) ob glavi shematično prikaže celoten objekt in označi del, ki ga obravnava konkretna risba.
Vsaka risba mora imeti v spodnjem desnem kotu  glavo z vpisanimi podatki, kot jih predpisujeta Pravilnik:

  • vrsta projekta (IDZ, IDP, PGD, PZI, PID),
  • identifikacijska označba projekta,
  • vsebina risbe,
  • merilo (kadar je takšen prikaz potreben),
  • ime, priimek in identifikacijska (enotna) številka odgovornega projektanta, ki je izdelal risbo,
  • označba risbe (identifikacijska številka),
  • datum izdelave risbe

in ta Navodila:

  • naziv Projektanta in Investitorja (Naročnika),
  • ime, priimek in identifikacijska (enotna) številka odgovornega vodje projekta (na risbah, ki prikazujejo medsebojno skladnost več načrtov) in
  • ime in priimek obdelovalca/ev konkretne risbe.

Ker se pri kopiranju ali natisu merilo lahko popači, je potrebno na vsaki risbi vrisati merilo v obliki traku, iz katerega je mogoča odmera ne glede na povečave ali pomanjšave.
OPOMBA:
Pravilnik ne zahteva podpisov OP in njihovih sodelavcev na risbah, saj izhaja iz stališča, da je Načrt podan z natančno vsebino, v kateri so navedene tudi vse posamezne risbe, Načrt kot celoto pa potrdi in podpiše OP. Nekateri Investitorji/Naročniki kljub temu zahtevajo podpisovanje risb. V takem primeru se morata Projektant in Naročnik o tem predhodno (v pogodbi) dogovoriti.
Praviloma naj bi se del nad glavo na listu velikosti A4 (ko je tudi večji format zložen na A4) uporabil le za opombe, sklicevanja in predvsem za vpis in dokumentiranje sprememb (tudi skladno s pravili ISO).