Idejna zasnova (IDZ)

Namen IDZ je seznanitev vseh zakonsko opredeljenih  nosilcev urejanja prostora z nameravanim posegom v prostor. IDZ se izdela tudi z namenom, da se na njeni osnovi pridobijo projektni pogoji oziroma soglasja pristojnih soglasodajalcev za priključitev (vode, elektrike, kanalizacije). V ta namen so v Vodilni mapi prikazani lokacijski podatki (10. Člen Pravilnika).
Projektne pogoje se na osnovi IDZ izda le v primeru, da je prostor urejen z Občinskim prostorskim načrtom (OPN), kar je zaenkrat zelo pogost primer. V primeru, da je prostor urejen z Državnim prostorskim načrtom (DPN) oziroma Regionalnim prostorskim načrtom (RPN) ali Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN), se projektne pogoje pridobi (odčita) kar iz teh dokumentov. Sama IDZ se v teh primerih uporabi že prej in sicer kot tehnična osnova za izdelavo te podrobne prostorske dokumentacije.
IDZ se uporabi tudi kot tehnična podlaga za Presojo vplivov na okolje za objekte, ki potrebujejo Okoljevarstveno soglasje na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 66/1996 s spremembami).
IDZ se izdela samo v eni, izbrani varianti. (Če je potrebna izbira, se na osnovi IDZ izbere optimalno varianto).
IDZ vsebuje po Pravilniku le osnovne podatke o umestitvi objekta v prostor, značilne prereze in tlorise, tako da so iz nje razvidni osnovni gabariti objekta.
Za stavbe vsebuje IDZ le načrt arhitekture ter prikaz priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Za gradbeno inženirske objekte in za tiste stavbe, v katerih se odvija nek tehnološki proces, pa vsebuje IDZ vse tiste načrte, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev in ki prikažejo zasnovo glede na namen, tehnološki proces in dejavnost, ki se bo v objektu opravljala.

Za izpolnitev zahteve je potrebno, da se na podlagi IDZ pridobijo soglasja za priključitev in da je IDZ tudi del projektne naloge za nadaljnje projektiranje, precej več, predvsem v pri inštalacijskih in tehnoloških delih, četudi gre le za stavbo. Zato je potrebno v IDZ navesti vse bistvene podatke nameravane gradnje v smislu zagotovitve delovanja objekta (na primer: oceno porabe energentov, porabo vode, vrste sistemov in inštalacij, ki nastopajo v objektu, parametre in priključne moči, telekomunikacijske priključke, priključke za fekalno vodo, in podobno). Prikazi priključkov na infrastrukturo pa morajo podati shemo priključka in osnovne podatke o nameravanem priključku.

V IDZ morajo biti podane tudi osnovne rešitve (koncepti), vezani na požarno varstvo, kot so:

• prikaz odmikov med stavbami in parcelnimi mejami,
• prikaz dostopov za gasilska vozila in
• opredelitev (velja le za stavbe), ali bo stavba načrtovana po Tehničnih smernicah za graditev TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah (Ur.l. RS, št. 52/2010), torej po 7. členu Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št. 31/2004 s spremembami), ali po kakšnih drugih predpisih, torej po 8. členu Pravilnika o požarni varnosti v stavbah.

V IDZ morajo biti že upoštevane tudi zahteve varnosti in zdravja pri delu.
IDZ ne vsebuje ne popisa del s količinami materiala in opreme ne ocene stroškov.
V mednarodnem okolju to dokumentacijo običajno imenujemo “Conceptual design” (predvsem pri tehnoloških objektih).