Geodetska dokumentacija

V to skupino smo uvrstili dokumentacijo, ki jo izdelujejo geodetska podjetja in jo potrjujejo pooblaščeni inženirji s pooblastilom »Odgovorni geodet«. Definirajo jo ZGO-1, ZPNačrt, Zakon o evidentiranju nepremičnin (Ur.l. RS, št. 47/2006, 65/2007-Odl.US: U-I-464/06-13; v nadaljevanju ZEN) in ZGeoD-1 ter njihovi podzakonski akti.

Geodetski načrt
Geodetski načrt predstavlja prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju, nad in pod njim, v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih. Vsebina in sestavine različnih geodetskih načrtov glede na namen izdelave so določene v Pravilniku o geodetskem načrtu (Ur.l. RS, št. 40/2004). Vsak geodetski načrt, razen izjem, ki so določene v podzakonskih predpisih, mora vsebovati najmanj podatke o reliefu, vodah, stavbah, gradbenih inženirskih objektih, poteku komunalne in energetske infrastrukture, rabi zemljišč, rastlinstvu ter podatke o zemljiških parcelah. Geodetski načrt je vedno sestavljen iz dveh delov: grafičnega prikaza in certifikata. Pri izdelavi je pomembno, da mora, v kolikor so podatki različnih vsebin položajno neusklajeni, geodetsko podjetje na geodetskem načrtu podatke uskladiti. V kolikor podatki o mejah zemljiških parcel glede na namen uporabe geodetskega načrta niso dovolj natančni, je treba pred prikazom mej zemljiških parcel v grafičnem prikazu meje urediti skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
Geodetski načrt potrebujemo kot osnovo pri izdelavi Projektne dokumentacije.

PRIPOROČILO:
Priporočamo, da se ga uporabi že za izdelavo IDZ,  čeprav je v Pravilniku o projektni dokumentaciji to izrecno zahtevano le za PGD.
Geodetski načrt služi kot podlaga, v katero vrisujemo gabarite bodoče gradnje, meje območja strank v postopku, prikažemo priključke na infrastrukturo. V PGD se Geodetski načrt vloži v poglavje »Elaborati«.

Geodetski načrt novega stanja zemljišča po izgradnji objekta je sestavni del vloge za Uporabno dovoljenje in podlaga pri izdelavi dela dokumentacije PID.
Geodetske načrte se uporablja tudi kot podloge za izdelavo raznih vrst prostorskih načrtov, predvsem prostorskih izvedbenih aktov (po ZPNačrt), kot so občinski prostorski načrt (OPN) in zlasti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) in državni prostorski načrt (DPN).

Geodetski elaborati določitve mej
Pod tem naslovom smo združili naslednje  elaborate, ki se izdelujejo po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in so podlaga za evidentiranje sprememb v evidenci zemljiškega katastra:

  • Elaborat ureditve meje,
  • Elaborat nove izmere,
  • Elaborat parcelacije,
  • Elaborat komasacije, 26/58
  • Elaborat izravnave meje,
  • Elaborat določitve zemljišča pod stavbo,
  • Elaborat spremembe dejanske rabe zemljišč,
  • Elaborat spremembe, vrste rabe kulture in razreda zemljišč,
  • Elaborat spremembe bonitete zemljišč.

Ti elaborati se izdelujejo v raznih fazah pred pričetkom graditve, med gradnjo objekta in po končani gradnji. V to skupino sodi tudi  zapisnik o označitvi meje, ki se izdeluje v primeru označitve že urejene meje z mejniki.
Podrobno je vsebina geodetskih elaboratov definirana v:

  • Pravilniku o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru,
  • Pravilniku o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora,
  • Pravilniku o določanju in vodenju bonitete zemljišč in
  • Dokumentu z naslovom »Metode zakoličevanja in njihova natančnost«, ki ga je izdala IZSMSGeo

Zakoličenje objekta
Objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu z ZGO-1, je potrebno pred pričetkom same gradnje na terenu zakoličiti. Zakoličenje objekta se izvaja kot geodetska storitev. O datumu in kraju zakoličenja mora Izvajalec pisno obvestiti občinsko upravo, ki je pristojna za območje, na katerem leži zemljišče, na katerem se bo izvajala gradnja. Na sami zakoličbi se izdela zapisnik o zakoličenju, ki ga podpišeta Odgovorni geodet in Izvajalec, lahko pa tudi predstavnik občine, če je pri zakoličbi navzoč.
Po zakoličenju se izdela načrt zakoličbe, ki ga potrdi Odgovorni geodet, podpiše pa še Izvajalec. Iz načrta zakoličbe mora biti nedvoumno jasno razvidno, kaj se je zakoličevalo, na podlagi česa in kako se je zakoličeno označilo ter kako zavarovalo.

Geodetski elaborati za vpis zgrajenih objektov v evidence
V to skupino lahko združimo naslednje elaborate:

  • Elaborat evidentiranja stavbe,
  • Elaborat za vpis stavbe v kataster stavb,
  • Elaborat sprememb podatkov katastra stavb,
  • Elaborat sprememb podatkov o omrežjih in objektih  gospodarske javne infrastrukture v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.

Elaborat za evidentiranje stavbe vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in se izdela v primeru, če je stavba v lasti enega lastnika in ima stavba po določbah ZEN en del stavbe.
ZGO-1 predpisuje, da mora investitor najpozneje v 15 dneh po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljenja poskrbeti za vpis objekta v uradne evidence (zemljiški kataster, kataster stavb oz. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture).
ZEN predpisuje, da mora investitor gradnje vložiti  zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb najpozneje v 30 dneh po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del, v kolikor pa se začne stavba uporabljati prej, pa ob začetku uporabe.

PRIPOROČILO:
Zaradi pravočasne izdelave elaboratov za vpis v uradne evidence je najbolj smotrno, da se ti izdelajo skupaj z geodetskim načrtom novega stanja zemljišča, torej pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja, saj se na tak način izognemo podvajanju določenih meritev.

Podrobno je vsebina elaboratov definirana v:

  • Pravilniku o vpisih v kataster stavb in
  • Pravilniku o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora.