0 VODILNA MAPA

Vodilna mapa je najpomembnejši del PGD. Zanjo je odgovoren odgovorni vodja projekta (OVP). Pri njeni izdelavi pa sodelujejo še drugi (običajno pri pripravi lokacijskih podatkov).

Vodilna mapa vsebuje (17. člen Pravilnika):

  • Vse  sestavine iz  Priloge 1  Pravilnika (naslovno stran, kazalo  vsebine vodilne mape, kazalo vsebine projekta, splošne podatke o objektu in soglasjih, podatke o izdelovalcih projekta (tudi v digitalni obliki)),
  • Izjavo OVP, določeno po Prilogi 2 Pravilnika,
  • Povzetek revizijskega poročila (po Prilogi 3 Pravilnika), če je revizija predpisana,
  • Lokacijske podatke (definirane v 18. členu Pravilnika); opozarjamo, da se morajo grafični prikazi izdelati na Geodetskem načrtu (tudi vse v digitalni obliki),
  • Izkaze (predpisani po drugi zakonodaji; ki dokazujejo izpolnjevanje bistvenih zahtev stavb; npr.Izkaz požarne varnosti, Izkaz energetske učinkovitosti stavbe),
  • Kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev.

PRIPOROČILO:

Priporočamo, da se Vodilni mapi priloži še Zbirno projektno poročilo (v PGD ni zahtevano, saj naj bi ga nadomestili splošni podatki o objektu; vendar je, posebej pri zahtevnejših objektih (tehnološko zahtevnih ali zahtevnih po obsegu), smiselno, da v takem poročilu na kratko opišemo objekt in njegove sisteme (to ni ponavljanje poročil posameznih načrtov!)

SPLOŠNO K NAČRTOM:

Vsak Načrt ima:

  • Naslovno stran (0.1) s ključnimi podatki o načrtu, Projektantu, odgovornemu projektantu (OP) in odgovornemu vodji projekta (OVP) (Priloga 6 Pravilnika),
  • Kazalo vsebine načrta (0.2),
  • Izjavo  odgovornega  projektanta  načrta  (0.3)  –  samo  v  projektu  za  pridobitev  gradbenega dovoljenja (Priloga 7 Pravilnika).

PRIPOROČILO:

Pravilnik ne predvideva, da bi se v vsak načrt vložilo tudi Kazalo vsebine projekta, ki je sicer predvideno kot obvezna sestavina Vodilne mape. Predvsem pri obsežnejših projektih, pri katerih so posamezni načrti vloženi v posamezne mape ali pa je en načrt celo vložen v več map, priporočamo, da se tudi v vsako mapo Načrtov vloži Kazalo vsebine projekta.

V PGD se že lahko pojavi potreba (v PZI in PID je to zelo verjetno) po nadaljnjem deljenju načrta, npr. načrta »3 Načrt gradbenih konstrukcij« na posamezne dele načrta (z vsemi atributi načrta: OP, številka in vse predpisano po Pravilniku) glede na obseg projekta. Postopa se v skladu s Pravilnikom (označba x/ x/ x) in tako, kot je pojasnjeno v poglavju 3.2 Uvodnega dela teh Navodil ter v poglavju

IDP na strani 10. Razdelitev  načrta  na posamezne  dele  načrta  ni predpisana in je določena v soglasju z OVP, ki mora pripraviti celotno vsebino projekta.

Pravilnik in praksa zahtevata že v PGD, še posebej pa v PZI, »Zbirne prikaze instalacij« in »Zbirne karte komunalnih vodov in naprav«, v kolikor se v sklopu gradnje stavbe gradijo tudi priključki na infrasturkturo, ki so vrisane na podloge gradbenega načrta ali načrta arhitekture. OVP določi v kateri načrt ali načrte, se vloži ta načrt. Če je priloga samo enega načrta, se je potrebno v ostalih načrtih sklicevati nanj.

PRIPOROČILO:

Priporočamo, da se »Zbirne  prikaze  instalacij« in »Zbirne karte komunalnih vodov in naprav« vloži tudi v vse načrte instalacij.

1 NAČRT ARHITEKTURE

Obvezna vsebina načrta arhitekture po Pravilniku o projektni dokumentaciji:

Načrt vsebuje sistematično urejene sestave grafičnih prikazov in opisov, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje in s pomočjo katerih je mogoče skupaj z drugimi predpisanimi sestavinami dokazati, da bo nameravana gradnja skladna s prostorskimi akti, izpolnjevala bistvene zahteve ter da bodo za objekt, za katerega je to določeno s posebnimi predpisi, zagotovljen neoviran dostop, vstop in uporaba brez grajenih ovir. Natančnost merila, v katerem morajo biti izdelane risbe v posameznem projektu, mora omogočiti uresničitev namena, zaradi katerega se posamezna vrsta projekta izdeluje.

Načrt arhitekture ima:

  • Naslovno stran,
  • Kazalo vsebine projekta,
  • Tehnično poročilo,
  • Risbe.

Tehnično   poročilo načrtov projektne dokumentacije obsega tehnične opise, lahko tudi rezultate analiz in izračunov, sheme in druge prikaze, iz katerih so razvidni bistveni podatki v zvezi z izpolnjevanjem bistvenih zahtev, izsledke predhodnih raziskav, empirične podatke ter oceno vrednosti materiala in del.

Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati risbe temeljenja in kanalizacije, tlorise vseh etaž z vpisanimi merami in relativnimi višinskimi kotami, risbo strehe, dva značilna, med seboj pravokotna prereza ter druge značilne prereze, ki so potrebni za razumevanje objekta ter fasade, praviloma v merilu 1:100.

 1. Tehnično  poročilo

Tehnično poročilo obsega:

  • Splošni opis arhitekturne zasnove in zunanje ureditve z opisom usklajenosti s projektno nalogo,
  • Opis lokacije z urbanističnimi podatki,
  • Opis funkcionalne zasnove,
  • Opis zasnove zunanje ureditve,
  • Splošne podatke o objektu:

zahtevnost objekta,
klasifikacija objekta,
druge klasifikacije,
numerični podatki o velikosti objekta,
podatki o zunanjih površinah,
podatki o površinah za mirujoči promet in izračun parkirnih mest,

  • Prikaz  numeričnih  podatkov  o  objektu  (izračuni  za  izpolnitev  Priloge  0.4  Splošni  podatki  o nameravani gradnji v vodilni mapi),
  • Prikaz neto površin prostorov (po standardu SIST ISO 9836),
  • Tehnične značilnosti predvidene gradnje:
  • opis konstrukcije in konstrukcijskih elementov,
  • opis strehe,
  • opis fasade,
  • opis stavbnega pohištva,
  • opis notranje obdelave prostorov,
  • opis finalnih obdelav – izbor predvidenih materialov,
  • opis kanalizacije,
  • opis vertikalnih in horizontalnih konstrukcij,
  • opis izpolnjevanja zahtev v zvezi z gradnjo brez arhitektonskih ovir,
  • opis izpolnjevanja bistvenih zahtev:
    • mehanska odpornost in stabilnost,
    • varnost pred požarom,
    • higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice,
    • varnost pri uporabi,
    • zaščita pred hrupom,
    • opis ukrepov za varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.

Na koncu tehničnega poročila mora biti ocena investicije za gradbeno obrtniška dela po sklopih.

 2. Risbe

Risbe obsegajo:

  • Ureditveno situacijo                                                            merilo 1:500
  • Risbe temeljenja in kanalizacije                                       merilo 1:100
  • Tlorise vseh etaž                                                                  merilo 1:100
  • Risbo strehe                                                                         merilo 1:100
  • Dva  značilna, med  seboj  pravokotna prereza ter  druge  značilne prereze, ki  so  potrebni  za razumevanje objekta
  • Fasade                                                                                  merilo 1:100

2 NAČRT KRAJINSKE ARHITEKTURE

 1. Tehnično  poročilo

Tehnično poročilo obsega:

Podroben opis celostne zunanje ureditve s podrobnimi opisi posameznih ureditev oz. posameznih elementov ureditve (programska zasnova, oblikovalske zahteve, podrobne tehnične zahteve), opis odnosov do okolice in potrebnih posegov v okolico zaradi predvidenega posega (priključki na infrastrukturo, odnosi do okolice, …), opis predvidenih vplivov na okolje.

Opisi morajo izkazovati bistvene podatke s prikazom izpolnjevanja bistvenih zahtev v zvezi z varstvom pred požarom (intervencijski dovozi, delovne in postavitvene površine za gasilce) in drugih vsebin po potrebi.

Na koncu tehničnega poročila mora biti ocena investicije potrebnega gradbenega in saditvenega materiala ter gradbenih in vrtnarskih del ter urbane opreme ter navedba temeljnih predpisov, na osnovi katerih je izdelan PGD načrt krajinske arhitekture.

 2. Risbe

Risbe obsegajo:

  • Celovito novo ureditveno situacijo (umestitev objekta in celostna zunanja ureditev: dovozi, dostopi, parkirne površine, druge utrjene površine, zelene površine, površine za zbiranje odpadkov, idr.) – tloris, merilo odvisno od velikosti območja in od problemov, ki jih je glede na okolico potrebno urejati oz. reševati. Minimalno merilo je 1:500.
  • Materialno obdelavo (utrjene površine, robničenja, idr.) in urbano opremo – tloris, merilo odvisno od velikosti območja in od ureditev, ki jih je potrebno prikazati, ipd.. Minimalno merilo je 1:200.
  • Zasaditveni načrt – tloris, merilo odvisno od velikosti območja in od ureditev, ki jih je potrebno prikazati, ipd.. Minimalno merilo je 1:200.
  • Situacijo prečnih sklonov in odvodnjavanja – tloris, merilo odvisno od velikosti območja in od ureditev, ki jih je potrebno prikazati, ipd.. Minimalno merilo je 1:200.
  • Detajle po potrebi – detajli ureditev, zasaditveni detajli – tlorisi, prerezi, … , merilo odvisno od posameznega detajla in tehničnih elementov, ki jih je potrebno prikazati.
  • Prečne  in  vzdolžne  prereze  terena  –  število  prerezov  odvisno  od  zahtevnosti  terena  in predvidenega posega, merilo odvisno od velikosti območja, od problemov, ki jih je glede na okolico potrebno urejati oz. reševati. Minimalno merilo je 1:200.

3 NAČRTI GRADBENIH KONSTRUKCIJ IN DRUGI GRADBENI NAČRTI

OPOMBA:

Primeroma je narejena delitev »3 Načrta gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti« na tri delne načrte. Delitev ni nujna, odvisna je od obsežnosti posameznega načrta.

Za razporeditev in številčenje načrtov glejte poglavje 3.2 Uvodnega dela teh Navodil, kot tudi navedbe v poglavju o IDP (stran 10).

OPOMBA:

Načrt vodovodnega priključka se izdela, če sodi izvedba (graditev) vodovodnega priključka v okvir izgradnje stavbe.

 3/1 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ

 1. Tehnično  poročilo

Tehnično poročilo obsega:

1.1 Tehnični  opis

  • Opis  objekta –  splošno;  v  njem  se  poda  povzetek  projektne naloge, opiše  glavne  lastnosti gradbene konstrukcije – statični sistem, konstrukcijski materiali medetažnih konstrukcij in vertikalnih nosilnih elementov ter opis temeljenja,
  • Dilatacijske enote z opisom globalne potresne zasnove,
  • Zasnova – statični sistem:
    • Računski pristop – kratek opis metode izračuna oz. računskega modela,
    • Medetažne konstrukcije – rastri oz. glavni razponi, elastični in končni pomiki, posebni ukrepi za preprečitev razpok in povesov (morebitna nadvišanja, prednapetja, …), lastne frekvence, zagotavljanje sovprežja, opis armiranja oz. materiala za armiranje, opis glavnega konstrukcijskega materiala, dimenzije in kvaliteta jeklenih oz. lesenih nosilcev, dimenzije medetažnih konstrukcij,
    • Vertikalne konstrukcije – rastri, uklonske in etažne višine, zagotavljanje duktilnosti pri potresnih obremenitvah, predvidene dimenzije in oblike prerezov, posebne zahteve za izvedbo,
    • Temeljenje – opis plitvega oz. globokega temeljenja, sistemi za zagotavljanje vodotesnosti, predvideni posegi v talno vodo, predvideni posedki objekta, predvidene dimenzije in material plitvega oz. globokega temeljenja,
    • Varovanje gradbene jame – opis karakteristik zemljine po plasteh, prisotnost talne vode, način varovanja gradbene jame, material oporne konstrukcije (piloti, jet grouting, diafragma, jeklene zagatnice, …), material morebitnega sidranja (začasna, trajna geotehnična sidra, pasivna sidra, …), povezovalni elementi, upoštevane obtežbe, metode izračuna
  • Obtežba – – opis vseh obtežb, ki delujejo na objekt:
    • Stalna obtežba,
    • Spremenljiva obtežba,
    • Koristna obtežba,
    • Lahke predelne stene,
    • Druge vertikalne spremenljive obtežbe,
      • Obtežba s snegom,
      • Obtežba z vetrom,
      • Potresna obtežba – uporabljen projektni pospešek temeljnih tal, klasifikacija tipa temeljnih tal, elastični in projektni spekter z upoštevano redukcijo potresnih sil, metoda izračuna potresne odpornosti (metoda sil, modalna analiza, nelinearna analiza, …),
      • Vpliv teorije drugega reda,
      • Ostale obtežbe določene z veljavnimi standardi in pravilniki ali zakoni oz. zahtevami investitorja,
  • Pomiki – mejno stanje uporabnosti,
  • Zagotavljanje požarne varnosti v skladu s ŠPV ali ZPV,
  • Zagotavljanje požarne odpornosti glavnih konstrukcijskih elementov ločeno po materialu (armiran beton, jeklo, les, ostalo),
  • Uporabljen material,
  • Uporabljeni standardi,
  • Uporabljena programska oprema,
  • Ukrepi varstva in zdravja pri uporabi (dodatno k načrtu arhitekture in drugim načrtov).

V tehnično poročilo se priloži kopijo geološko – geomehanskega poročila ali izvleček glavnih karakteristik temeljnih tal in predlagani pogoji temeljenja, v kolikor je geološko – geomehansko poročilo preobsežno.

1.2 Statični  izračun

Statični račun se izvede za vse elemente konstrukcije:

  • Izvrednotenje vseh stalnih (po podatkih iz arhitekture), spremenljivih in nezgodnih obtežb ter potresnega vpliva,
  • Vhodni podatki za izračun konstrukcije:
    • Statični model,
    • Seznam obtežnih primerov,
    • Seznam kombinacij z varnostnimi faktorji za mejno stanje nosilnosti,
    • Seznam kombinacij z varnostnimi faktorji za mejno stanje uporabnosti,
  • Potresna analiza:
    • Določitev elastičnega spektra,
    • Določitev projektnega spektra,
    • Kontrola kriterijev o pravilnosti objekta (tlorisno, višinsko),
    • Občutljivost konstrukcije na vplive teorije drugega reda pri potresni obtežbi,
    • Določitev slučajne ekscentričnosti,
  • Preračun za stalno in začasno projektno stanje:
    • Izračun elastičnih pomikov,
    • Izračun končnih pomikov,
    • Kontrola razpok,
    • Kontrola lastnih frekvenc medetažnih konstrukcij,
    • Izračun notranjih statičnih količin v vseh konstruktivnih elementih (plošče, stebri, stene, nosilci)
    • prikaz po pozicijah, ki so prikazane tudi v pozicijskem načrtu

  • Preračun za nezgodno projektno stanje:

    • Izračun elastičnih pomikov,
    • Izračun končnih pomikov,
    • Izračun notranjih statičnih količin v vseh konstruktivnih elementih (plošče, stebri, stene, nosilci)
    • prikaz po pozicijah, ki so prikazane tudi v pozicijskem načrtu,
  • Preračun za potresno projektno stanje:
    • Izračun mejnih pomikov razpokane konstrukcije,
    • Izračun notranjih statičnih količin v vseh konstruktivnih elementih (plošče, stebri, stene, nosilci)
    • prikaz po pozicijah, ki so prikazane tudi v pozicijskem načrtu,
  • Dimenzioniranje za stalno in začasno projektno stanje:
    • Določitev upogibne in strižne armature,
    • Izračun napetosti in stabilnosti,
    • Izračun glavnih detajlov,
  • Dimenzioniranje za nezgodno projektno stanje:
    • Določitev upogibne in strižne armature,
    • Izračun napetosti in stabilnosti,
    • Izračun glavnih detajlov,
  • Dimenzioniranje za potresno projektno stanje – pri dimenzioniranju je potrebno upoštevati določila EC-8 za zagotavljanje lokalne duktilnosti posameznih elementov in globalne duktilnosti konstrukcije v celoti:
    • Določitev upogibne in strižne armature,
    • Izračun napetosti in stabilnosti,
    • Izračun glavnih detajlov,
  • Temeljenje – pri dimenzioniranju temeljev na potresno projektno stanje je potrebno upoštevati povečane obremenitve, ki izhajajo iz dodatne nosilnosti konstrukcije (zagotavljanje duktilnosti):
    • Izračun reakcij za vsa projektna stanja,
    • Določitev velikosti temeljev,
    • Dimenzioniranje temeljev,
    • Določitev globokega temeljenja,
    • Dimenzioniranje globokega temeljenja,
    • Oporni zidovi (stabilnost, napetosti v temeljnih tleh, dimenzioniranje),
  • Varovanje gradbene jame:
    • Statični model,
    • Seznam obtežnih primerov,
    • Seznam kombinacij z varnostnimi faktorji za mejno stanje nosilnosti,
    • Seznam kombinacij z varnostnimi faktorji za mejno stanje uporabnosti,
    • Preračun za stalno in začasno projektno stanje ter ostala mejna stanja, če je potrebno,
  • Dimenzioniranje  vseh  konstruktivnih  elementov  (podporna  konstrukcija,  sidra,  povezovalne konstrukcije…).

V  PGD  je  potrebno  dimenzijsko  določiti  vse  nosilne  konstrukcijske  elemente,  način  in  količino vgrajenih ojačilnih materialov, prikazati vse merodajne notranje statične količine in dimenzioniranje posameznih nosilnih elementov. Rezultate je potrebno tudi grafično prikazati v obliki pozicijskih načrtov, ki so usklajeni z načrtom arhitekture in statičnim računom.

Ocena vrednosti materiala in del se za celoto gradbenih in obrtniških del običajno poda v načrtu arhitekture. Če načrta arhitekture ni, se oceno poda v načrtu gradbenih konstrukcij.

2. Risbe:

Načrt gradbenih konstrukcij:

  • Pozicijski načrt globokega temeljenja,
  • Pozicijski načrt temeljev,
  • Pozicijski načrt vseh medetažnih konstrukcij z vrisanimi podpornimi elementi (stene, stebri, nosilci,…)
  • Pozicijski prerez s prikazom in oznakami posameznih konstrukcij,
  • Pomembni tipični detajli.

Varovanje gradbene jame:

  • Situacija obravnavanega območja z vrisanimi komunalnimi vodi in morebitnimi prestavitvami,
  • Tloris z vrisanimi konstruktivnimi elementi varovanja,
  • Prikaz faznosti izkopa,
  • Karakteristični prerezi.

 

3/2 NAČRT VODOVODNEGA PRIKLJUČKA

OPOMBA:

Praviloma bi morali soglasodajalci izdati »soglasje za priključitev« že na osnovi IDZ, vendar nekateri distributerji pogojujejo izdajo soglasja s pregledom PGD.

 1. Tehnično  poročilo

1.1 Tehnični  opis

Splošno, osnove za projektiranje, povzetek projektne naloge, obstoječe stanje, predvideno stanje, izvedba, ukrepi požarnega varstva in varstva ter zdravja pri uporabi, določitev hidrantne mreže ali hidrantnega priključka. Nivo obdelave poročila in grafičnega dela mora biti takšen, da jasno in razumljivo prikaže način priključitve objekta na javni vodovod.

 1.2 Dimenzioniranje priključka

Določitev  pretoka,  profila  (dimenzija)  vodomera,  izračun  tlaka  na  lokaciji  vodomernega  mesta, določitev dimenzije in materiala priključka.

1.3. Ocena stroškov

Poda se groba ocena stroškov.

2. Risbe

Grafični prikaz priključkov na komunalni vod vsebuje točko priključitve na obstoječo infrastrukturo, mesto priključitve na objektu in traso poteka priključka, njegovo kapaciteto oziroma dimenzijo ter seznam zemljiških parcel, preko katerih priključki potekajo.

  • Pregledna situacija na katastru javnega vodovoda v merilu 1:1000,
  • Situacija s prikazano traso priključka v merilu 1:500,
  • Vzdolžni profil v merilu 1:100/100,
  • Detajl vodomernega mesta v merilu 1:20.

3/3 NAČRT KANALIZACIJSKEGA PRIKLJUČKA

OPOMBA:

Praviloma bi morali soglasodajalci izdati »soglasje za priključitev« že na osnovi IDZ, vendar nekateri distributerji pogojujejo izdajo soglasja s pregledom PGD.

 1. Tehnično  poročilo

1.1 Tehnični  opis

Splošno, osnove za projektiranje, povzetek projektne naloge, obstoječe stanje, predvideno stanje, izvedba, ukrepi varstva ter zdravja pri uporabi. Nivo obdelave poročila in grafičnega dela mora biti takšen, da jasno in razumljivo prikaže način priključitve objekta na javno kanalizacijsko omrežje ali uporabo lastne čistilne naprave.

 1.2 Dimenzioniranje priključka

Izračun količine komunalnih odpadnih vod, izračun količine padavinskih odpadnih vod z utrjenih površin, izračun količine padavinskih vod iz strešin. Določitev dimenzije priključka na osnovi izračunov količin in določitev materiala priključka. Izračun lastne čistilne naprave, če jo stavba, glede na način komunalnega priključevanja, potrebuje.

 1.3. Ocena stroškov

Poda se groba ocena stroškov.

2. Risbe

Grafični prikaz priključkov na komunalni vod vsebuje točko priključitve na obstoječo infrastrukturo, mesto priključitve na objektu in traso poteka priključka, njegovo kapaciteto oziroma dimenzijo ter seznam zemljiških parcel, preko katerih priključki potekajo.

  • Pregledna situacija na katastru javnega kanala v merilu 1:1000,
  • Situacija z vrisanimi priključki (odpadni, meteorni) v merilu 1:500,
  • Vzdolžni profil kanala za odpadno vodo v merilu 1:100/100,
  • Vzdolžni profil kanala za padavinsko vodo v merilu 1:100/100.

V primeru lastne čistilne naprave še:

  • Situacija čistilne naprave v merilu 1:100.

 

3/4 NAČRT CESTNEGA PRIKLJUČKA

1. Tehnično  poročilo

Tehnično poročilo obsega:

  • Splošno,
  • Projektne osnove:
    • Urbanistični podatki,
    • Geomehansko poročilo,
    • Geodezija,
    • Ostali načrti, ki so osnova za izdelavo načrta zunanje ureditve in cestnega priključka,
    • Vsi upoštevani elaborati, ki so bili osnova za dimenzioniranje,
  • Tehnični podatki:
    • Zgornji ustroj,
    • Višinska ureditev,
    • Prometna ureditev,
    • Ureditev odvodnjavanja,
  • Meteorna kanalizacija:
    • Material cevi,
    • rincip odvodnjavanja (kanalizacija, ponikalnica, vodotok, odprt kanal…),
  • Deponiranje materiala,
  • Groba ocena stroškov.

 2. Risbe

Risbe obsegajo:

  • pregledno situacijo s katastrom in mejo obdelave v merilu 1:1000 ali 1:2880,
  • gradbeno situacijo z osnovnimi podatki v merilu 1:500,
  • zakoličbeno situacijo robnikov, kanalizacije v merilu 1:200,
  • pregledne vzdolžne profile ceste in zunanje ureditve v merilu 1:200,
  • karakteristične prečne profile z osnovnimi podatki v merilu 1:200,
  • situacijo prometne ureditve v merilu 1:200,
  • situacijo zunanje ureditve v merilu 1:200,
  • hidravlično situacijo odvodnjavanja s prispevnimi površinami v merilu 1:200,
  • meteorno kanalizacijo v merilu 1:200,
  • usklajen zbirnik komunalnih vodov v merilu 1:200,
  • prometno ureditev v garažnih prostorih.

Predlagana merila so minimalna.

4 NAČRT ELEKTRIČNIH INSTALACIJ IN OPREME

OPOMBA:

Po zakonu se soglasje za priključitev na elektrodistribucijsko omrežje pridobi na osnovi IDZ, vendar nekateri distributerji pogojujejo izdajo soglasja s pregledom PGD.

PRIPOROČILO:

V takih primerih priporočamo, da se priključek na elektroenergetsko omrežje obdela v ločenem načrtu, na primer načrtu 4/1 (če ni Transformatorske postaje).

Za oblikovanje načrta, eventualno razdelitev v posamezne delne načrte in oštevilčenje, glejte obrazložitve v poglavju 3.2 Uvodnega dela Navodil in opombe v poglavju IDP (stran 10). V tem delu je za Načrt električnih instalacij prikazan primer možne delitve, ki pa je lahko specifičen, glede na obseg in vrsto stavbe.

Nivo obdelave poročila in grafičnega dela mora biti takšen, da jasno in razumljivo prikaže, da bo za vsak sistem inštalacij posamično in za objekt, kot celoto, zagotovljeno varno in zanesljivo delovanje. Za PGD inštalacij in opreme to v groben pomeni, da mora grafični del podati dispozicije elementov, glavne trasne poteke inštalacij ter osnovne blok sheme ali poenostavljene enopolne sheme za prikaz razumljivosti (rešitev) sistemov.

 

4/1 TRANSFORMATORSKA POSTAJA

Predviden  je  primer,  da  je  znotraj  »4.  Načrt  električnih  instalacij  in  opreme«  delni  načrt  »4/1 Transformatorska postaja«. Izdela se ga po potrebi (v sklopu graditve stavbe ali v sami stavbi), kar mora biti jasno navedeno v projektni nalogi.

PRIPOROČILO:

Priporočamo, da  se  načrt transformatorske postaje izdela/izda v  posebni mapi (načrtu z čeno oznako, npr. 4/1) zaradi potrditve na elektrodistribucijskem podjetju.

 1. Tehnično  poročilo

Tehnično poročilo obsega:

1.1 Tehnični  opis

  • Splošno, povzetek projektne naloge,
  • Uporabljeni predpisi in standardi,
  • Lokacija transformatorske postaje in razpored opreme,
  • SN dovodi in vključitev v distribucijsko omrežje,
  • SN in NN celice,
  • Meritve električne energije,
  • Zaščita,
  • Izračun moči in števila transformatorjev,
  • Izračun kratkih stikov,
  • Dimenzioniranje naprav in opreme na preobremenitve in kratke stike,
  • Izračun  ozemljitve  (temeljske  ozemljitve,  ozemljilo  v  obliki  zanke,  mrežasto  ozemljilo)  z upoštevanjem projektnih pogojev elektrodistribucijskega podjetja,
  • Zaščita pred delovanjem strele (LPS), kadar je transformatorska postaja samostojen objekt,
  • Ukrepi za varstvo pred požarom predvsem kot opis upoštevanja zahtev ŠPV ali ZPV,
  • Ukrepi varstva in zdravja pri uporabi.

1.2 Izračuni

Izračuni so lahko med opisi posameznih delov transformatorske postaje ali se izdelajo kot ločeno poglavje.

1.3. Ocena stroškov

Se poda le po osnovnih sklopih.

2. Risbe

Risbe obsegajo:

  • Blok shemo ali poenostavljeno enopolna shemo elektroenergetskega napajanja porabnikov v stavbi, in sicer: mrežni del ter rezervno napajanje z DG kompletom in UPS sistemom, kadar je to zahtevano,
  • SN in NN celice (poenostavljene enopolne sheme),
  • Tloris in prerez TP z vrisano glavno opremo,
  • Ozemljitev transformatorske postaje,
  • Zaščito pred delovanjem strele (LPS), kadar je transformatorska postaja samostojen objekt in to zahtevajo predpisi.

 

4/2 SISTEMI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ

OPOMBA:

Naslov načrta/ov se prilagodi vsebini.

Če  se  načrt  »4.  Načrt  električnih  instalacij  in  opreme«  deli  na  več  (delnih)  načrtov,  lahko  za posamezne načrte izberemo imena po sistemih ali skupinah sistemov, na primer: 4/2 Razsvetljava in mala moč, 4/3 Instalacije za tehnologijo, 4/4 Ozemljitev in zaščita pred delovanjem strele, … . Razdelitev je odvisna od velikosti objekta in zahtevnosti sistemov. Lahko pa se, še posebej v PGD, vse te vsebine nahajajo le v enem samem načrtu.

Pri tem opozarjamo na praktičnost izdelave posebnega načrta priključka na distribucijsko omrežje.

1. Tehnično  poročilo

Tehnično poročilo obsega:

1.1 Tehnični  opis

  • Splošni del (navedba električnih inštalacij v objektu, uporaba standardov in predpisov, povzetek projektne naloge),
  • Izvedba inštalacij in napajanja,
  • Zaščita pred električnim udarom,
  • Sistem napajanja in izenačitve potenciala (glavna in dopolnilna izenačitev potenciala),
  • Način označevanja elementov električnih inštalacij v objektu,
  • Ozemljitev objekta,
  • Škodljivi vplivi na okolje in prostor (hrup, elektromagnetni vplivi in kompatibilnost),
  • Zunanji vplivi na inštalacijo (vlaga, voda, prah, vročina in potrebne mere),
  • Upoštevanje zahtev ŠPV ali ZPV,
  • Zdravje in varstvo pri uporabi.

 1.2 Izračuni

Izračuni so lahko med opisi posameznih sistemov ali se izdelajo kot ločeno poglavje in obsegajo:

  • Dimenzioniranje električnih instalacij in naprav,
  • Izračun inštaliranih in koničnih moči objekta ter napajalnih kablov,
  • Zaščito pred električnim udarom,
  • Izračun padcev napetosti,
  • Izračune osvetljenosti za splošno in varnostno razsvetljavo,
  • Izračun ozemljitve,
  • Izračun  zaščitnega nivoja  LPS  sistema  in  ocene  tveganja;  izdela  se  tudi  izračun  ponikalne upornosti ozemljila.

V načrt se vloži metode izračunov in rezultati izračunov.

 1.3. Ocena stroškov

Ocena  je  praviloma  skupna  za  vse  sisteme,  v  dogovoru  z  naročnikom  lahko  tudi  ločeno  po posameznih sistemih.

2. Risbe:

Risbe obsegajo:

  • NN  priključek  objekta  (legenda  komunalnih  vodov,  blok  shema  napajanja,  trasa  kabelske kanalizacije),
  • Blok shema razvoda napajanja ali poenostavljena enopolna shema v objektu (napajanje iz mreže, napajanje iz DG sistema, napajanje iz UPS sistema); shema prikaže napajanje po etažah, z vpisanimi koničnimi močmi,
  • Blok shema IKS sistema (telefonija, računalniške mreže, internet, TV sistem),
  • Blok shema javljanja požara,
  • Blok shema krmiljenja tehnološkega procesa (za industrijske stavbe),
  • Tlorisne  risbe  za  inštalacije  navedenih  sistemov;  tlorisi  so  v  merilu,  ki  omogoča  jasen  in nedvoumen prikaz rešitev; tlorisi morajo vsebovati legendo oz. imena prostorov,
  • Tloris temeljev in strehe ter prikaz fasade z vrisom ozemljitvenega sistema in sistema zaščite pred strelo (LPS).

Risbe je potrebno prilagoditi posameznim sistemom in vrstam objektov z smiselno veljavnostjo zgornje vsebine.

 

5 NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN OPREME

OPOMBA:

Po  zakonu se soglasje za priključitev na  infrastrukturo (omrežje) pridobi na  osnovi IDZ,  vendar nekateri distributerji pogojujejo izdajo soglasja s pregledom PGD.

PRIPOROČILO:

V takih primerih priporočamo, da se priključek na omrežje obdela v ločenem načrtu.

Nivo obdelave poročila in grafičnega dela mora biti takšen, da jasno in razumljivo prikaže, da bo za vsak sistem inštalacij posamično in za objekt, kot celoto, zagotovljeno varno in zanesljivo delovanje. V tekstualnem delu PGD načrta strojnih inštalacij in opreme se opiše sisteme instalacij in jih utemelji z rezultati izračunov. V grafičnem delu načrta se poda dispozicije glavne opreme, glavne poteke tras inštalacij ter osnovne sheme sistemov s kapacitetami.

Glede na obseg načrtov, se lahko vsebina razdeli na več načrtov ter zloži v eno ali več map (glejte pojasnila v poglavju 3.2 Uvodnega dela Navodil in opombe v poglavju IDP (stran 10).

5/1 NAČRT VIRA OGREVNE ENERGIJE (kotlarna,  daljinsko ogrevanje,  drugi viri (strojnica))

Načrt je lahko v posebni mapi zaradi pridobivanja soglasij distributerja, zahteve naročnika in podobno.

5/2 NAČRT VIRA HLADILNE ENERGIJE (hladilna  strojnica, daljinsko hlajenje, drugi viri)

Načrt je lahko v posebni mapi zaradi zahteve naročnika ali ločeno poglavje v načrtu strojnih inštalacij in opreme.

 5/3 NAČRTI OSTALIH SISTEMOV STROJNIH INŠTALACIJ, ki nastopajo pri stavbah

V nadaljevanju našteti  sistemi  so lahko obravnavani kot poglavja v enem skupnem ali ločenih načrtih strojnih inštalacij in opreme. Pri tem smo z »*« označili sisteme, ki jih je obvezno potrebno obdelati pri posamezni vrsti stavbe, saj so zanjo običajni (minimalna vsebina). Ostali sistemi se izdelajo po potrebi oz. pogodbi.

  • Hišni priključki (plin, daljinsko ogrevanje in/ali hlajenje, vodovod, kanalizacija in podobno),*
  • Meritve porabe energij in medijev na hišnih priključkih,*
  • Ogrevanje objekta (po posameznih sistemih: stacionarno, toplozračno itd),*
  • Hlajenje objekta ali posameznih prostorov v njem po posameznih sistemih oziroma pojasnilo, zakaj to ni predvideno,*
  • Prezračevanje objekta,*
  • Odzračevanje (čajnih) kuhinj in sanitarij,*
  • Notranji  vodovod  –  omrežje  hladne  in  tople  vode  s  cirkulacijo  (vključno  z  zagotavljanjem potrebnega tlaka in pretoka),*
  • Vertikalna kanalizacija v objektu (fekalna, meteorna, tehnološka (kuhinjska)) vključno z eventualno potrebnim prečrpavanjem v objektu,*
  • Notranje hidrantno omrežje (vključno z zagotavljanjem potrebnega tlaka in pretoka), oziroma pojasnilo, zakaj to ni predvideno,*
  • Zbiranje deževnice (vključno z zagotavljanjem potrebnega tlaka in pretoka) in poseben razvod do porabnikov nepitne vode,
  • Instalacije za različne tehnologije v objektu (po tehnoloških načrtih na primer kuhinj, pralnic, laboratorijev, depojev, arhivov, predavalnic in podobno),
  • Notranja plinska instalacija,
  • Zračna pošta,
  • Centralni sesalni sistem,
  • Klimatizacija posameznih delov objekta,
  • Avtomatski sistem gašenja (skladno z študijo požarne varnosti),
  • Nadzor koncentracije CO v garažah,
  • Odvod dima in toplote v objektu (skladno z študijo požarne varnosti),
  • Meritve porabe energij in medijev po posameznih delih objekta,
  • Irigacija (zalivanje zelenih površin).

Vsi sistemi morajo biti medsebojno usklajeni in izpolnjevati navedbe v Študiji oz. zasnovi požarne varnosti ter ostale bistvene zahteve.

1. Tehnično  poročilo

Tehnično poročilo obsega:

1.1 Tehnični  opis

  • Splošni del z naštetimi osnovami za izdelavo PGD načrta strojnih inštalacij in opreme (projektna naloga, arhitekturne podloge, ŠPV, tehnološki načrti, gradbene konstrukcije, itd.)
  • Opisi tehničnih rešitev z navedbo načina izpolnjevanja zahtev iz projektne naloge:
  • Vir ogrevne energije in njegova lokacija (zakonske zahteve, lokalni prostorski akti, tehnične zahteve distributerjev),
  • Skladišče goriva, priključitev na javno omrežje (plinovod, toplovod, vročevod, …), električna energija, geotermalni vir ali drugi viri,
  • Metode izračuna potrebnih moči vira in določitve števila podsistemov v kotlarni – strojnici,
  • Tehnične  zasnove, določitev skupne kapacitete vira  in  kapacitet  za  posamezne sisteme strojnih inštalacij (vrste ogrevanja in prezračevanja, priprava sanitarne tople vode, zahteve po nadomestnih kapacitetah in podobno),
  • Opis meritve porabe energije (moči),
  • Opis  varovanja sistemov in  drugih tehnično varnostnih zahtev za  izpolnjevanje bistvenih zahtev,
  • Vrste strojnih inštalacij in opreme v objektu, ki so v projektu obdelane,
  • Parametri za katere morajo biti oprema in inštalacije načrtovane,
  • Standardi za načrtovanje inštalacij, izbiro opreme, metode in standardi izračunov ter metode verifikacije doseganja načrtovanih parametrov,
  • Opisi  inštalacij,  ki  pojasnijo  način  izpolnjevanja  bistvenih  zahtev  po  zakonodaji  (predvsem upoštevanja zahtev za požarno varstvo iz ŠPV ali ZPV, PURES, itd.)
  • Opisi ukrepov zdravja in varstva pri uporabi zgrajene stavbe.

 1.2 Rezultati tehničnih izračunov

Rezultati tehničnih izračunov morajo biti v načrtu navedeni bodisi v samostojnem poglavju ali pa med opisi posameznih sistemov. Izračuni, ki morajo biti izdelani in arhivirani, vsebujejo:

  • Izračune priključnih moči strojnih instalacij in opreme, ki temeljijo na metodah in standardih iz projektne naloge in sicer:
  • Izračun toplotnih izgub objekta po posameznih prostorih, z določitvijo potrebne moči ogrevala in vira,
  • Izračun toplotnih dobitkov po posameznih prostorih objekta, ki se hladijo z določitvijo potrebne moči hladila in vira,
  • Izračun priključnih moči objekta na vodovodno omrežje,
  • Izračun priključnih moči objekta na kanalizacijsko omrežje,
  • Izračun priključnih moči za meteorno kanalizacijo,
  • Izračun prezračevalnih količin po posameznih delih objekta,
  • Izkazi, ki jih zahteva zakonodaja.

1.3. Ocena stroškov

Projektantsko oceno investicije za strojne inštalacije in opremo, lahko tudi ločeno po instalacijskih sistemih, če je posebej dogovorjeno.

 2. Risbe

Glede na vrste inštalacij, ki so v načrtih obdelane, risbe obsegajo:

  • Situacijski prikaz s poudarkom na priključkih in navedbo priključnih moči,
  • Tlorisne prikaze posameznih etaž z vrisano glavno instalacijsko opremo, glavnimi trasami in območji posameznih vrst instalacij,
  • Osnovne funkcionalne blok sheme sistemov (shema vira ogrevne energije (gorivo – transformacija- konzum) z odcepi za posamezne sisteme v objektu in navedenimi kapacitetami oziroma priključnimi podatki, shema ogrevanja, hlajenja, prezračevanje, vodovoda, vertikalne kanalizacije in ostalih sistemov, če so predvideni).

Tlorisi morajo vsebovati legendo inštalacij in opreme ter oznako prostorov, iz katere je razvidna priključna moč.

 

6 NAČRTI TELEKOMUNIKACIJ

OPOMBA:

Izdelajo  se  v  primeru,  ko  je  v  obsegu  gradnje  objekta  predvidena  tudi  izvedba  zunanjih telekomunikacijskih priključkov. Lahko se imenuje tudi »načrt« telekomunikacijskih priključkov«.

 1. Tehnično  poročilo

Tehnično poročilo obsega:

1.1 Tehnični  opis

  • Splošni del (tudi povzetek projektne naloge),
  • Opis posameznih sistemov inštalacij,
  • Kapacitete in priključki v javno omrežje,
  • Opis razvodov do poslovnega objekta in povezava na notranje sisteme,
  • Škodljivi vplivi na okolje in prostor,
  • Upoštevanje ukrepov požarne varnosti iz ŠPV ali ZPV,
  • Varstvo in zdravje pri uporabi zgrajene stavbe.

1.2 Izračuni

  • Izračuni potrebnih kapacitet,
  • Izračuni za osnovno dimenzioniranje posameznih TK sistemov. Izračuni so med opisi posameznih sistemov ali v ločenem poglavju.

 1.3. Ocena stroškov

Ocena stroškov obsega projektantsko oceno za vgrajeno opremo in dela.

2. Risbe

Risbe obsegajo:

  • Situacije telekomunikacijskih priključkov,
  • Blokovno shemo obstoječega stanja (po potrebi na osnovi podatkov upravljavca),
  • Blokovne sheme priključkov posameznih TK sistemov.

 

7 TEHNOLOŠKI NAČRT

OPOMBA:

Tehnološki načrt se izdela le takrat, kadar je v sklopu stavbe del tehnologije, ki je pomemben za delovanje stavbe ali je stavba tej tehnologiji namenjena (industrijske stavbe).

 1. Tehnično  poročilo

Tehnično poročilo obsega:

1.1 Tehnični  opis

  • Programska izhodišča (povzetek projektne naloge): vrsta tehnologije, zmogljivost,
  • Uporabljeni predpisi in standardi,
  • Opis izbrane tehnologije,
  • Definiranje priključkov na infrastrukturo (mediji, kapacitete, način priključka),
  • Splošne zahteve tehnološke opreme, pomembne za izvedbo gradbenih del, elektro in strojnih instalacij,
  • Ocena vplivov izbrane tehnologije na okolje,
  • Upoštevanje ukrepov požarne varnosti iz ŠPV ali ZPV,
  • Upoštevanje ukrepov varstva in zdravja pri uporabi.

 1.2 Izračuni

Rezultati tehničnih izračunov morajo biti v projektu navedeni bodisi v samostojnem poglavju ali pa med opisi posameznih sistemov. Izračuni, ki morajo biti izdelani in arhivirani, vsebujejo:

  • Natančen izračun priključnih moči in kapacitet priključkov na infrastrukturo za tehnološke opremo,
  • Izračuni toplotnih izgub procesa in izračun energetske bilance,
  • Izračuni masnih pretokov (po potrebi ,glede na tehnologijo), porabe surovin,
  • Dimenzioniranje potrebnih transportnih poti in transportnih naprav. Za zgoraj našteto morajo biti podane metode izračunov in rezultati.

 1.3. Ocena stroškov

Ocena stroškov obsega projektantsko oceno investicije za tehnološke inštalacije in opremo.

 2. Risbe

Risbe obsegajo:

  • Sheme tehnološkega postopka (prilagojeno tehnologiji),
  • Risbe vgradnje tehnološke opreme,
  • Risbe priključkov tehnološke opreme (elektro, strojne instalacije).

 

8 NAČRTI IZKOPOV IN OSNOVNE PODGRADNJE ZA PODZEMNE OBJEKTE

OPOMBA:

Vsebina tega načrta se uporabi le, kadar se ta načrt izdela kot samostojni načrt in vsebina ni del obsega načrta gradbenih konstrukcij.

 1. Tehnično  poročilo

Tehnično poročilo obsega:

1.1 Tehnični  opis

Varovanje  gradbene  jame:  opis  karakteristik  zemljine  po  plasteh,  prisotnost  talne  vode,  način varovanja gradbene jame, material oporne konstrukcije (piloti, jet grouting, diafragma, jeklene zagatnice, …), material morebitnega sidranja (začasna, trajna geotehnična sidra, pasivna sidra, …), povezovalni elementi, upoštevane obtežbe, metode izračuna.

 1.2 Izračuni

  • Varovanje gradbene jame:
  • Statični model,
  • Seznam obtežnih primerov,
  • Seznam kombinacij z varnostnimi faktorji za mejno stanje nosilnosti,
  • Seznam kombinacij z varnostnimi faktorji za mejno stanje uporabnosti,
  • Preračun za stalno in začasno projektno stanje ter ostala mejna stanja, če je potrebno,
  • Dimenzioniranje  vseh  konstruktivnih  elementov  (podporna  konstrukcija,  sidra,  povezovalne konstrukcije, …)

 1.3. Ocena stroškov

Ocena stroškov obsega projektantsko oceno investicije za dela in material.

 2. Risbe

Risbe obsegajo:

Varovanje gradbene jame:

  • Situacija obravnavanega območja z vrisanimi komunalnimi vodi in morebitnimi prestavitvami,
  • Tloris z vrisanimi konstruktivnimi elementi varovanja,
  • Prikaz faznosti izkopa,
  • Karakteristični prerezi.

 

ELABORATI V PGD

ZGO-1 in Pravilnik o projektni dokumentaciji določata obvezne  elaborate,  kot sestavne  dele PGD. Posamezni elaborati so običajno predpisani po drugi (področni) zakonodaji. Ti elaborati se zato ne izdelujejo po pravilih ZGO-1 in Pravilnika o projektni dokumentaciji, ampak po pravilih, ki jih določa področna zakonodaja. Tako elaborati po obliki niso enaki načrtom. Izdelajo in podpišejo jih izdelovalci, ki so lahko pooblaščeni inženirji (ni pa nujno). Kdo so izdelovalci, določa področna zakonodaja. Največkrat je predvideno, da morajo imeti izdelovalci še kakšno posebno, verificirano specialistično znanje. V kolikor področna zakonodaja ne določa, kdo je lahko izdelovalec, jih lahko izdela kdorkoli.

ZGO-1 in Pravilnik o projektni dokumentaciji predpisujeta naslednje obvezne elaborate oz. sestavne dele PGD (načrti, študije, zasnove, …):

  • Geodetski   načrt   –  Vsebina  je  predpisana  v  predpisih  o  geodetskem  načrtu  (Pravilnik  o geodetskem načrtu, Ur.l. RS, št. 40/2004). Izdelujejo ga geodetska podjetja in potrdijo pooblaščeni inženirji geodezije s pooblastilom IZS-Geo (odgovorni geodeti).
  • Študija  požarne  varnosti (ŠPV) – Vsebina po Pravilniku o Študiji požarne varnosti (Ur.l. RS, št.28/2005). Izdela se jo za vse objekte, ki so navedeni v tabeli Pravilnika o študiji požarne varnosti. Izdela jo pooblaščen inženir požarne varnosti s pooblastilom IZS-TP. ŠPV se izdeluje sočasno z izdelavo načrtov PGD; v prvi fazi se v skladu s konceptom požarnega varstva (izdelan v fazi IDZ oz. IDP) poda zahteve in predlog rešitev, v drugi fazi pa odgovorni projektant (OP) požarne varnosti poda bistvene rešitve, glede izpolnjevanja bistvene zahteve, požarne varnosti. Zato izdelava ŠPV teče od samega začetka izdelave načrtov PGD pa do njihovega zaključka. Opozoriti je potrebno, da se požarnovarstvena soglasja izdajajo le na osnovi ŠPV.

OPOMBA:

Več o požarnem varstvu, zakonskih osnovah, vsebinah ŠPV in ZPV, izkazih in fizikalnih osnovah, rešitvah ter ukrepih si lahko preberete v Priročniku o načrtovanju požarne varnosti, IZS 2010.

  • Zasnova  požarne  varnosti (ZPV) – Vsebina ZPV v predpisih ni natančno predpisana, smiselno naj bi bila podobna vsebini Študije požarne varnosti. Iz ZPV mora v skladu s Pravilnikom o vsebini projektne dokumentacije izhajati dokaz o izpolnitvi 2. bistvene zahteve – varstvo pred požarom. Izdela se jo za vse vrste stavb, ki se glede na požarno varnost uvrščajo med »požarno zahtevne stavbe« in »požarno manj zahtevne stavbe«. Za »požarno zahtevno stavbo« jo lahko izdela le pooblaščeni inženir požarne varnosti s pooblastilom IZS-TP (Pravilnik o požarni varnosti v stavbah Ur.l. RS, št. 31/04), za »požarno manj zahtevno stavbo« pa katerikoli OP; seveda mora imeti OP, ki jo izdela, potrebna (ustrezna) znanja.

PRIPOROČILO:

Priporočamo, da tudi ZPV izdela pooblaščeni inženir požarne varnosti s pooblastilom IZS-TP.

OPOMBA:

ZPV se izdela ob upoštevanju smernice IZS MST 01/2010 »Smernica za izdelavo zasnove požarne varnosticc. Ker vsebina ZPV v predpisih ni natančno določena, smo pomanjkljivost odpravili z izdajo posebne smernice IZS, ki določa podrobnejšo vsebino ZPV.

OPOMBA:

ZPV za zahtevne objekte po ZGO-1 je potrebno revidirati.

  • Načrt  gospodarjenja  za  gradbenimi odpadki   –  Izdela  se  ga  po  predpisih,  ki  obravnavajo odpadke,  ki  nastanejo  pri  gradbenih  delih  (Uredba  o  ravnanju  z  odpadki,  ki  nastanejo  pri gradbenih delih, Ur.l RS, št. 34/2008). Običajno ga izdela OP gradbenega načrta, lahko pa tudi investitor ali Izvajalec (če je v tej fazi že izbran).
  • Elaborat  gradbene  fizike  – Izdela se ga po predpisih o toplotni zaščiti stavb in učinkoviti rabi energije v stavbah (Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Ur.l. RS, št. 42/2002, Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur.l. RS, št. 42/2002, začasno še velja Pravilnik  o  učinkoviti  rabi  energije  v  stavbah,  Ur.l.  RS,  št.  93/2008).  Izdelujejo  ga  lahko strokovnjaki različnih strok, ki so usposobljeni za to delo.
  • Ocena  zvočne  izolacije  – Izdela se jo po predpisih o zvočni zaščiti stavb (Pravilnik o zvočni zaščiti stavb, Ur.l. RS, št. 14/1999). Izdelujejo jo lahko strokovnjaki, ki so usposobljeni za to delo.
  • Študija  izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo  z energijo  – Izdela se jo po predpisih s področja učinkovite rabe energije (Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študij izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, Ur.l. RS, št. 35/2008). Izdela se jo le, če je stavba takega značaja, da je taka študija obvezna. Izdelujejo jo lahko strokovnjaki različnih strok, ki so usposobljeni za to delo.
  • Konzervatorski načrt – Izdela se ga takrat, kadar gre za objekt, ki je pod spomeniškim varstvom. Poleg naštetih, se lahko v PGD priloži še druge vrste strokovnih podlag v obliki elaboratov, odvisno od zahtevnosti objekta, terena, namembnosti (npr. geološko geomehanski elaborat in podobno).

 

IZKAZI V PGD

V Vodilno mapo PGD se vloži izkaze, ki so zahtevani s posameznimi področnimi predpisi (npr. Izkaz požarne varnosti – po Zakonu o požarnem varstvu), Izkaz toplotne učinkovitosti stavbe – po Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah), Izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe). Oblika in vsebina izkazov je predpisana in je tu ne ponavljamo.

REVIZIJA PGD

V primeru zahtevnega objekta po ZGO-1 je potrebno opraviti revizijo PGD. Odgovorni vodja revidiranja (OVR) odloči, katere dele projekta PGD se revidira. Po opravljeni reviziji PGD je potrebno pridobitvi soglasja k PGD. V primeru, da je soglasje negativno (npr. zahteva drugačno rešitev), je potrebno revizijo (del) ponovno opraviti.

Povzetek revizijskega poročila se vloži v Vodilno mapo (Priloga 3 Pravilnika). Revizijsko poročilo se nanaša na pregled dokazovanja izpolnjevanja bistvenih zahtev objekta. Revizijska poročila hranita Naročnik in Revident.