PASIVNA HIŠA
Koncept pasivne hiše je razvil dr. Wolfgang Feist, ki je v Darmstadtu v bližini Frankfurta leta 1991 postavil pilotni objekt. Ta prototip se je tako izkazal, da je nastal standard pasivnih hiš, ki se na trgu pojavljajo od leta 1998. V tem ?asu je v Nem?iji, Avstriji in Švici nastalo že ve? kot 10.000 pasivnih hiš, ki svojo kvaliteto izkazujejo s certifikatom. Pasivne hiše so stanovanjske enodružinske in ve?stanovanjske zgradbe, poslovne zgradbe, šole, športne hale, otroški vrtci, cerkve in proizvodne zgradbe. Standard pasivne hiš ne omejuje vsebine objektov pa tudi ne velikosti. Obstajajo majhne po?itniške hiše, najve?ji poslovni objekt na svetu ima ve? kot 7.000 m2 ogrevanih površin. Pasivne hiše lahko stojijo ob morju ali pa visoko v planinah. Omejitev s strani uporabe ni.
Izraz Pasivna hiša
Izraz pasivna hiša (Passivhaus v nemškem jeziku), se nanaša na stroge, prostovoljne, standarde pasivne hiše za energetsko u?inkovitost stavb, cilj je zmanjšati svoj ekološki odtis. Posledica je izjemno majhna poraba energije, pasivna hiša potrebuje malo energije za ogrevanje ali hlajenje. Podoben standard, MINERGIE-P, ki se uporablja v Švici standard se ne omejuje le na stanovanjske nepremi?nine; ve?je število poslovnih stavb, šol, vrtcev insupermarketov je prav tako zgrajeno po standardu. Pasivni design ni priloga ali dodatek arhitekturnega projektiranja, temve? integriran proces na?rtovanja z arhitekturno zasnovo. ?eprav se ve?inoma uporablja za nove zgradbe, je bil prav tako uporabljen za prenavljanje in rekonstrukcije obstoje?ih objektov. v naši praksi imamo že nekaj objektov, ki so z rekonstrukcijo dosegli pasivni in nizkoenergijski standard. Ve? o rekonstrukciji in energetski sanaciji objektov si lahko preberete na: http://www.EnergetskaObnova.si
Ocene o številu stavb, pasivne hiše po vsem svetu ob koncu leta 2008 znašala od 15.000 do 20.000 objektov. Od avgusta 2010 je bilo približno 25.000 takih certificiranih objektov vseh vrst v Evropi, medtem ko jih je bilo v Združenih državah Amerike zgrajenih le 13, nekaj deset ve? pa jih je v izdelavi. Velika ve?ina struktur Pasivnih hiš je bilo zgrajenih v nemško govore?ih državah in Skandinaviji.
Na slovenskem podro?ju se s pasivno gradnjo in njenim na?rtovanjem ukvarjamo že od leta 2002, tako da imamo na tem podro?ju bogate izkušnje in ve? kot petdeset delujo?ih objektov, ki nam našim zadovoljnim strankam služijo v veliko zadovoljstvo.
Pasivna hiša – dolgoro?na investicija
Pasivna hiša tako pozimi kot poleti omogo?a enakomerno in udobno temperaturo brez uporabe obi?ajnega ogrevalnega oz. klimatskega sistema. Izraba obstoje?e toplote son?nega sevanja skozi okna ter oddajanje toplote aparatov in stanovalcev popolnoma zadostuje, kajti potrebna toplotna energija pri pasivni hiši znaša samo 10 % potrebe obi?ajne hiše.
Optimalna energijska poraba
Iz tega sledi, da letna potreba po ogrevanju ne presega 15 kWh/m2a – skupna potreba po energiji vklju?no s segravanjem vode in elektri?no energijo za gospodinjstvo je manjša od 120 kWh/m2a. Ogrevalna obremenitev pasivne hiše ne presega 10 W/m2, tako znaša ogrevalna obremenitev 30 m2 velike sobe okrog 300 vatov – za primerjavo: ogrevalni u?inek ?ajne lu?ke znaša 30 vatov. Torej 10 ?ajnih lu?k zadostuje za ogrevanje 30 m2pasivne hiše. Ta izjemen prihranek temelji na dveh osnovnih na?elih, prepre?evanju izgub toplote in optimizaciji pridobivanja toplote.
Pove?anje udobja
Zaradi visoke izolacije ostane toplota v hiši, vse površine v okolici so enakomerno tople. S tem v pasivni hiši ni asimetri?nosti izžarevanja (sevanja) iz zunanjih sten in tako ne pride do prepiha. Vro?ina poleti ne prodre v notranjost, kar prepre?uje pregrevanje. Tako je v pasivni hiši ?ez vse leto enakomerno prijetna klima, kar stanovalcem zagotavlja visoko stopnjo udobja. Poleg tega uporabljajo pasivne hiše zelo u?inkovite prezra?evalne naprave, ki preventivno prepre?ujejo nastajanje plesni, prahu in alergij.
Prihranek stroškov & varstvo okolja
Z 90-odstotnim prihrankom energije pri pasivni hiši se zmanjšajo stroški ogrevanja in s tem tudi izpusti CO2 – v primerjavi z obi?ajno gradnjo hiše. Letno povpre?no prihranimo 4.000 kg ogljikovega dioksida, kar lahko primerjamo s 27.000 prevoženimi kilometri s 6-litrskim avtomobilom. Gradnja energijsko u?inkovite pasivne hiše prispeva k varstvu okolja in s tem š?iti nosilne energijske vire, kot so nafta in plin.
Bodite pozorni pri gradnji pasivne hiše
Ena izmed glavnih zna?ilnosti je uporaba že obstoje?e energije – minimizacija izgube toplote in optimizacija pridobljene toplote. Za doseganje gradbenega standarda pasivne hiše vsekakor ne zadostuje le sestava komponent, ki so primerne za pasivno hišo – celota je ve? kot le vsota vseh delov.
Medsebojni vplivi med posameznimi komponentami zahtevajo integralno na?rtovanje, da bi lahko zadostili trem zahtevam:
- potrebi po ogrevalni toploti < 15 kWh/(m2a),
- primarni potrebi po energiji (ogrevanje/topla voda/hišni aparati) < 120 kWh/(m2a),
- preizkusu pritiska pri spremembi zraka n50 < 0,6 h-1, to pomeni, da mora pri u?inkovitosti pritiska 50 paskalov zra?ni tok znašati manj kot 60% prostornine zgradbe na uro.