1 UVOD

Obnovljivi viri energije so sestavni del boja Evropske unije proti podnebnim spremembam, obenem pa prispevajo h gospodarski rasti, ustvarjanju novih delovnih mest ter povečujejo energetsko varnost. Med obnovljive vire energije štejemo biomaso, sončno nergijo, hidroenergijo, vetrno energijo ter geotermalno energijo.
V skladu s podnebno-energetskim svežnjem, kot ga je 23. januarja 2008 sprejela Evropska komisija, naj bi do leta 2020 delež obnovljivih virov energije dosegel 20% v končni porabi energije. Pri tem je potreben pristop na ravni EU, saj je potrebno zagotoviti, da je breme za doseganje tega cilja pravično porazdeljeno po državah članicah EU. Poleg tega sveženj določa tudi najnižji cilj, 10%, za uporabo biogoriv v prometu v EU, ki ga je prav tako potrebno doseči do leta 2020 in velja enako za vse države članice.
Obnovljivi viri energije zadevajo tri področja: električna energija, ogrevanje in hlajenje ter promet. Od države članice je odvisno, kako se bo odločila porazdeliti povečanje uporabe obnovljive energije v vsakem od teh sektorjev, da bo dosegla zastavljene cilje.
Kakšne so prednosti uporabe obnovljivih virov energije?
Prednosti uporabe obnovljivih virov energije se kaže v pozitivnem učinku na podnebje, stabilnosti v dobavi energije ter dolgoročni gospodarski koristi. Evropska komisija ocenjuje, da bo doseganje zastavljenih ciljev v podnebno-energetskem svežnju do leta 2020 pomenilo:

  • zmanjšanje emisij CO2 v višini 600 do 900 milijonov ton letno;
  • zmanjšanje porabe fosilnih goriv za 200 do 300 milijonov ton letno;
  • zmanjšanje odvisnosti EU od uvoženih fosilnih goriv ter s tem povečanje stabilnosti dobave energije v EU;
  • večje spodbude za razvoj visoko-tehnoloških industrij z novimi gospodarskimi priložnostmi in delovnimi mesti.

Uporaba obnovljivih virov energije in njihova vpeljava v gospodarske panoge naj bi predvidoma stala od 13 do 18 milijonov evrov. Ob tem je potrebno imeti v mislih, da gre za dolgoročno investicijo, ki bo imela ne le pozitivne učinke na varovanje okolja temveč bo hkrati znižala cene obnovljive energije. Hkrati se, v luči naraščajočih in nestabilnih cen nafte, zamisel o povečanju uporabe obnovljivih virov energije vsak dan bolj bliža realnosti. Samo lani se je na svetovni ravni vlaganje v trajnostno energijo povečalo za 43%, kar kaže na to, da se bo nadaljnji razvoj na tem področju le še povečeval.
Toda uporaba obnovljivih virov energije ne prinaša le novih gospodarskih priložnosti, temveč tudi nova delovna mesta. S postopnim zniževanjem uporabe fosilnih goriv se bo sicer zmanjšalo število delovnih mest v tradicionalnih panogah za proizvodnjo energije, toda hkrati se bodo odprle priložnosti za nova delovna mesta. Obnovljiva energija v EU trenutno nudi približno 350.000 delovnih mest. Zaposlitvene možnosti so raznovrstne in segajo od visoko-tehnoloških do vzdrževalnih del ter del v kmetijstvu, na primer pri proizvodnji biomase.

2. VLOGA ENERGIJE IN OBNOVLJIVIH VIROV V VLOGA ENERGIJE IN OBNOVLJIVIH VIROV V SVETU IN EU SVETU IN EU

Poraba energije v svetu Poraba energije v svetu nenehno narašča. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je leta 2008 svetovna poraba energije znašala 8.428 Mtoe (toe=tona ekvivalenta nafte), to je za 80 % več kot leta 1973 (leto prve svetovne naftne krize). Med porabljenimi energenti še vedno prevladujejo fosilna goriva. Povprečna dnevna svetovna poraba nafte se je od leta 2000 do leta 2010 povečala s skoraj 77 milijonov sodčkov na več kot 87 milijonov sodčkov, glede na napovedi pa se bo ta količina v letu 2011 še povečala. Poraba energije v Evropski uniji Po zadnjih dosegljivih podatkih Eurostata je bila leta 2008 končna poraba energije v EU ocenjena na 1168,6 Mtoe ali 2,3 toe na prebivalca. Največ energije na prebivalca so porabili v Luksemburgu, in sicer 8,8 toe/preb., najmanj pa v Romuniji in na Malti, 1,2 toe/preb.; v Sloveniji smo v tem letu porabili 2,6 toe na prebivalca (to je nekoliko več od evropskega povprečja). Načrti za povečanje energetske učinkovitosti
Leta 2006 je bila sprejeta Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (2006/32/ES); ta med drugim zahteva, naj si države članice EU postavijo za cilj, da bodo v obdobju 2008–2016 prihranile vsaj 9 % končne energije. Slovenija je to zavezo zapisala v Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2008–2016. V tem obdobju naj bi tako prihranili najmanj 4.261 GWh ali 0,366 Mtoe končne energije, to je skoraj toliko, kolikor znaša letna proizvodnja električne energije v slovenskih hidroelektrarnah. Neobnovljive vire energije je treba zamenjati z obnovljivimi Evropska unija je sprejela cilj, da bo do leta 2020 delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije povečala na 20 %. Posamezne države pa imajo v zvezi s tem različne nacionalne cilje: najvišji delež energije iz teh virov naj bi dosegla Švedska, in sicer kar 49 %; za Slovenijo je cilj 25-odstotni delež, dosegla pa naj bi ga z ukrepi, zapisanimi v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020, ki je bil sprejet lani. Države so pri doseganju tega cilja različno uspešne, večinoma pa se deleži energije iz obnovljivih virov energije povečujejo. Po podatkih Eurostata je leta 2008 dosegala najvišji delež že omenjena Švedska, 44,4 %; do cilja ji je torej manjkalo še skoraj 5 odstotnih točk. Slovenija je do tega leta dosegla 15,1-odstotni delež; za dosego cilja nam je takrat manjkalo skoraj 10 odstotnih točk.

Tabela 1: Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije, evropska primerjava

Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 4. 4. 2011)

3 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V SLOVENIJI

Obnovljivi viri energije imajo pomembno vlogo pri povečanju deleža oskrbe z domačo energijo in zmanjševanju obremenjevanja okolja, izraba obnovljivih virov energije pa predstavlja tudi pomemben ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Direktiva EU o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu električne energije je leta 2001 postavila obvezujoči cilj povečanja deleža proizvedene elektri?ne energije iz obnovljivih virov energije v skupni bruto porabi s 13,8 nad 21 % med letoma 1997 in 2010.
Slovenija se je vskladu s to direktivo v pristopni pogodbi EU obvezala, da bo omenjeni delež do leta 2020 povečalana 33,6 % (AURE 1, 2011).
Po deležu obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci in proizvodnji električne energije spada Slovenija med najrazvitejše evropske države, k čemur najve? prispevajo velike hidroelektrarne in uporaba lesa in lesnih ostankov. Delež OVE v energetski bilanci Slovenije je namre? že leta 2005 znašal 16 % glede na celotno porabljeno primarno energijo (povprečje EU je8,5 %), leta 2009 pa je bil ta delež že 30 %. Glavni potenciali za nadaljnje izkoriš?anje OVE se kažejo na področju hidroelektrarn (sanacija in pove?anje obstoje?ih in izgradnja novih – dokon?anje savske verige), sodobni izrabi biomase in pri izgradnji vetrnih ter son?nih elektrarn.

Vetrne elektrarne
Veter je v Sloveniji na novo odkrit energetski vir, predvsem na področju Primorske, kjer je z meritvami potrjena možnost za energetsko izkoriš?anje v ve?jem obsegu. Relief Slovenije pa tudi Primorske je zelo razgiban, ravno tako so zelo razli?ni tudi vremenski pogoji. Energetske meritve se na Primorskih grebenih izvajajo že od leta 1999. Meritve na ve?ini lokacij so pokazale, da na Primorskih grebenih lahko ra?unamo s povpre?nimi letnimi hitrostmi vetra okoli 7 m/s, kar pomeni, da elektrarne lahko dosežejo več kot 2.000 ur ekvivalentnega obratovanja na polni mo?i.

Biomasa
Lesna in ostala biomasa (organski odpadki kmetijske, živilske in komunalne dejavnosti) je pomemben vir primarne energije v Sloveniji, pove?evanje njenega deleža pa je ena od prioritet energetske in okoljske politike države. Ti obnovljivi viri energije so poleg njihovih ugodnih socialnih in okoljskih učinkov, tudi pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
Dejstvo je, da moramo tudi pri izrabi biomase poskrbeti za energetsko učinkovitost. Prioriteta izrabe biomase mora biti dana s tehni?nim potencialom in celotnim vplivom na okolje, kjer upoštevamo direktne in tudi indirektne emisije, ki nastanejo pri njihovem izkoriš?anju. Lesna biomasa je na razpolago skozi celo leto in je dokaj enakomerno razporejena po celi Sloveniji. Delež pokritosti Slovenije z gozdom je blizu 60%, kar je v vrhu evropskih držav.
Poleg lesa, ki izvira iz gozda in ga uporabimo v energetske namene pri razli?nih stopnjah predelave (polena, lesni sekanci, tableti), neposredno, ali kot stranski produkt oz. zaključna faza uporabe izdelkov iz lesa – kurjenje po poteku življenjske dobe – spadajo še slama, energijske rastline (oljna repica), bioplin, poljedelski odpadki (ostanki) in drugo.
Izraba lesne biomase v Sloveniji do sedaj ni bila uspešna. Temeljni problemi izrabe lesne biomase v Sloveniji so: razpršena lastniška struktura; nezadostna motivacija malih lastnikov gozdov za izrabo oz. prodajo lesne biomase; izvoz lesne biomase in logistika.
Lesni potencial v energetske namene je potrebno skrbno dolo?iti na osnovi predvidenega u?inkovitega gospodarjenja z gozdovi in predpostavljene prioritetne izrabe lesa v tehnološke namene z relativno visoko dodano vrednostjo, in s sekundarno izrabo v energetske namene. Posebno podro?je biomase so dopadki. Skladno s slovensko zakonodajo in usmeritvami EU morajo države ?lanice voditi politiko ravnanja z odpadki v smislu; vsak povzro?itelj odstrani odpadke na svoje stroške in po možnosti v svoji bližini. Sprejeta politika ravnanja z odpadki v
Sloveniji predvideva postavitev regijskih centrov za ravnanje z odpadki, kjer se bodo odpadkizbirali, sortirali in izlo?ali za snovno uporabo, preostanke s preveliko energetsko vsebnostjo(>6000 kJ/kg) oziroma vsebnostjo organskega ogljika >5% pa energetsko izkoristilo. Odvisno od stopnje homogenosti preostalih odpadkov ter njihove kalori?ne vrednosti ter vsebnosti dolo?enih polutantov (Hg, težke kovine, Cl) pa se lahko uporabljajo kot gorivo za sosežig v obstoje?ih cementarnah ali pa kot osnovno gorivo v novozgrajenih namenskih objektih za proizvodnjo toplote in električne energije iz predobdelanih odpadkov (toplarnah oz./in termoelektrarnah).
Zakonsko dovoljene emisije v zrak, vodo in tla iz teh objektov povzro?ajo stopnjo obremenitve okolja, ki so v mejah neškodljivega vpliva na okolje oz. floro in favno.
Podro?je odpadkov je eno slabše rešenih vprašanj varstva okolja v Sloveniji. Glede na to, da v Sloveniji potrebujemo termi?no obdelavo sekundarnega goriva oz. odpadkov (Toplarna Celje je premajhna, da bi lahko termi?no izrabila vse odpadke nastale v Sloveniji, ki jih je prepovedano odlagati na deponijah), je pomen raziskovalne naloge zelo velik za nadaljnji razvoj energetike tudi v tem segmentu. Dolo?eni odpadki se kvalificirajo tudi kot obnovljivi vir energije.
?eprav je znano dejstvo, da so okoljske tehnologije tiste tehnologije, katerih uporaba je okolju manj škodljiva, pa je potrebno za kakovostno raven energetske izrabe odpadkov, pripraviti tako raziskovalno nalogo. ?eprav so dane smernice za trenutno najboljšo razpoložljivo tehnologijo za koriš?enje energije iz odpadkov in katerim je potrebno slediti, pa je možnost trženja znanja , ki bi ga s to raziskovalno nalogo dobili zelo pomembna. Dobili bi dokazljive osnove, preverljive podatke, ki bi jo potem lahko uporabljali tudi v postopkihpridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj takih in podobnih energetskih objektov.
Potenciali so vezani na omejena podro?ja v Sloveniji. Lastno znanje imamo, žal ne tudi doma?če industrije, ki bi ta znanja uspešno aplicirala. Obstoje?i potencial je bil doslej ekonomsko zanimiv predvsem za pridobivanje toplote (ogrevne ali tehnološke) ne pa tudi za proizvodnjo elektri?ne energije. Študije pa kažejo, dai mamo v vodonosniku termal 2 izjemno velike koli?ine vro?e vode, ki dosega 150oC in ve?, primernih za geotermalne elektrarne.

Geotermalna energija
Danes je v Sloveniji najbolj razvit na?in uporabe termalnih voda v zdraviliške namene, energetski prispevek pa je pomemben v toliko, v kolikor nam za te potrebe vode ni potrebno ogrevati ter hkrati lahko pridobivamo tudi toploto za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.
Izdelani so tudi na?rti za uporabo geotermalne energije za daljinsko ogrevanje mest in za kmetijske namene. Stroka se strinja, da je za pridobitev kredibilnih ocen o stroških in koristih potencialov geotermalne energije potrebno investirati v globoke strukturne vrtine na celotnem obmo?ju Slovenije. Geološki zavod predlaga 4- 5 strukturnih vrtin globine med 4. in 5 km (zahodno od Ptuja nimamo vrtine globlje od 2000 m, pri Lendavi pa imamo najglobljo vrtino na 3014 m, kar ne daje prave slike strukture oz. nastopanja visokotemperaturnih geotermi?nih virov). Raziskave podprte z raziskovalnimi vrtinami so za oceno o izkoriš?anju geotermalne energije za pridobivanje elektrike nujnost. Zelo verjetna je možnost instalacije geotermi?nih elektrarn binarnega tipa s posami?no inštalirano mo?jo do 1MW, manj možnosti pa se daje odkritju visokotemperaturnih sistemov ki bi omogo?ali inštalacije geotermalnih elektrarn mo?i večjih od 3MW. Zaradi velikih izkoristkov geotermalnih sistemov za potrebe termalnih vrelcev v nekaterih predelih Slovenije, je temeljita analiza potrebna tudi za na?rtovanje reinjekcije vode v globoke zalogovnike, kar omogo?a trajnostno gospodarjenje. V primerih izkoriš?anja geotermalne energije za pridobivanje elektrike pa bo t.i. dubletni na?in nameš?anja vrtin(?rpanje in reinjeciranje) nujnost. Tako bomo za posamezna podro?ja pridobili realne podatke za na?rtovanje vseh kategorij eksploatacije geotermalne energije (elektrika, termalna zdraviliš?a, kogeneracija, toplota ).
Poglobljena in celovita analiza uporabe geotermalne energije na obmo?jih, kjer je bilo ve?je izkoriš?anje in kjer so predvideni potenciali, je zato ne le potrebna temve? z vidika trajnostne rabe tega vira nujna.

Hidroenergija
Obratovanje hidroelektrarn v dereguliranem sistemu je zelo zahtevno, ker fleksibilna proizvodnja dobi še bolj na veljavi. Ustrezno temu planiranje obratovanja hidroelektrarn lahko prispeva k izboljšanju obratovalnih karakteristik celotne proizvodnje in manjšo porabo primarnih resursov za proizvodnjo elektri?ne energije.
Po deregulaciji sistema in zahtevi za obratovanje verige hidroelektrarn kot samostojni subjekt na trgu elektri?ne energije se pojavlja zahteva za izra?un optimalnega obratovanja verige kot samostojni subjekt. Obratovanje verige hidravli?no povezanih elektrarn po danem obremenilnem diagramu z omejeno količino uporabljene vode pomeni, da so nivoji vode v akumulacijskih bazenih na koncu optimizacijskega intervala na želenih vrednostih, oziroma, da lahko poljubno dolo?amo odstopanja od te vrednosti.
Obstaja možnost nadgradnje modelov – matemati?ni model se lahko postavi v najbolj splošni obliki za poljubno število elektrarn v verigi in upoštevanjem ?asovne zakasnitve vodnega toka med posameznimi hidroelektrarnami.
Izbrana metoda reševanja optimizacijskega problema – princip minimuma norme dolo?aglobalni optimum postavljene ciljne funkcije nelinearnega modela ter u?inkovito dolo?aoptimalne rešitve glede to?nosti, ?asa izra?una in zahtev po ra?unalniškem spominu.
Matemati?ni model, ciljna funkcija in njene modifikacije se izpeljejo v diskretni obliki. V nadaljevanju se lahko izdela tudi ra?unalniški program za izračun optimalnega obratovanja verige po urah za poljubno izbrano ?asovno obdobje (do najve? enega tedna).Problematika postaja še posebej aktualna z izgradnjo novih hidroelektrarn na spodnji Savi, ker se pove?uje število HE v verigi in s tem zahtevnost optimalnega vodenja verige. Z razvojem in pove?evanjem proizvodnega dela EES, vodenje proizvodnje postaja zelo zahtevno in nemogo?e brez razvoja ustreznih metod in programov za izra?un. EIMV bo k realizaciji naloge pritegnil zunanje sodelavce s katerimi je že uspešno sodeloval, v kon?ni fazi pa bosta metoda in ra?unalniški program preizkušena na realnem sistemu v sodelovanju s proizvodnimi podjetji v Sloveniji (HSE, GEN – Energija itd).

V letu 2010 se je v Sloveniji kon?na poraba energije glede na leto 2009 pove?ala za 3 %

Na višjo skupno kon?no porabo je vplivala predvsem višja poraba obnovljivih virov energije za 10 %, toplote za 7 % ter elektri?ne energije in zemeljskega plina za 6 %. Ponovno, že drugo leto zapored pa se je znižala poraba tekočih goriv in sicer za 2 %. Medtem, ko je poraba dizelskega goriva ostala približno na isti ravni kot leto prej, pa se je poraba motornih bencinov v letu 2010 znižala za 5 %. Poraba biogoriv (biobencin in biodizel) v prometu se je v letu 2010 glede na leto 2009 pove?ala za 53 %, vendar je v skupni porabi energije v prometu še vedno predstavljala le 2,5 %. V letu 2010 je bila energetska odvisnost Slovenije 48 %

Energetska odvisnost Slovenije je bila v letu 2010 še vedno relativno nizka in sicer 48 %. V primerjavi z letom 2009 se je povišala za 0,8 odstotne točke. Med doma?e vire energije v Sloveniji prištevamo doma? premog, električno energijo proizvedeno v nuklearni elektrarni in hidroelektrarnah ter obnovljive vire energije (biomasa, bioplin, odpadki). S temi viri pokrijemo 52 % potreb po energiji. Pri ostalih energetskih virih kot so premogi višjih kurilnosti, naftni proizvodi in zemeljski plin pa je Slovenija odvisna od uvoza.

Delež elektri?ne energije proizvedene iz obnovljivih virov v Sloveniji je v letu 2010 znašal 30 %

V letu 2010 je bil v Sloveniji delež elektri?ne energije proizvedene iz obnovljivih virov enak kot v letu 2009, to je 30 %. Izrazit porast proizvedene elektri?ne energije je bil v letu 2010 zabeležen pri fotovoltaiki (za 222 %) in bioplinu (za 117 %), vendar so bile proizvedene koli?ine še vedno relativno skromne in so skupaj dosegle manj kot pol odstotka celotne proizvedene električne energije v Sloveniji. Deleži proizvedene elektri?ne energije iz obnovljivih virov so bili naslednji: 95 % električne energije je bilo proizvedene v hidroelektrarnah, dobra 2 % iz lesa in lesnih ostankov, 1 % iz bioplina, 2 % pa skupaj iz ostalih virov (deponijski plin, fotovoltaika, plin ?istilnih naprav in industrijski odpadki).

Grafikon 1: Oskrba z energijo1), Slovenija, 2010


1)Trgovanje z elektri?no energijo ni vklju?eno. Vir: SURS

Grafikon 2: Kon?na poraba energije, Slovenija, 2010


Vir: SURS

4 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V PROGRAMSKEM OBMO?JU OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V PROGRAMSKEM OBMO?JU

V Regijskih razvojnih programih v obmejnem pasu za obdobje 2006 do 2013 je kar precej zapisanega na podro?ju “trajnostne energetike”, ki vklju?uje tudi komponento obnovljivih virov energije.
Cilji programa so zagotavljanje ve?je energetske samostojnosti regij, pove?anje deleža iz obnovljivih virov pridobljene energije, izboljšanje izkoristka in zmanjšanje izgub toplotne energije.

Dolgoro?no bodo obnovljivi viri energije zelo pomemben doma?i strateški vir primarne energije. Energetska politika se bo usmerjala v pove?anje energetske rabe biomase (les, bio- in depoplin, biodizel), geotermalne, son?ne in vetrne energije, pa tudi v porabo odpadne toplote. Razvoj obnovljivih virov je po svetovnih izkušnjah sicer odvisen tudi od cene nafte in drugih neobnovljivih virov, vendar bo njihova poraba strateško spodbujana. Slovenija bo sledila ciljem EU v prihodnjem desetletju in skušala podvojiti delež obnovljivih virov energije v bilanci primarne energije.

Podlaga za razvoj komunalne energetike bodo energetske zasnove mest in lokalnih skupnosti, ki jih morajo izdelati v skladu z energetsko strategijo. Za izdelavo energetskih zasnov mest in lokalnih skupnosti so zainteresirani tako država kakor tudi mesto in ob?ine.
Energetske zasnove morajo težiti k taki obliki rabe energije, pri kateri bi ekonomska prisila vodila k racionalnosti ? npr. v ve?stanovanjskih zgradbah pla?evanje energije za vsako stanovanje posebej ali stimuliranje drugih var?evalnih ukrepov, npr. subvencioniranje sodobnih oblik izolacije zgradb, sodobnih oblik energetsko var?ne arhitekture, dopolnjevanje in substitucija skupnih alternativnih virov z individualnimi (son?ni kolektorji, fotovoltai?ne celice, toplotne ?rpalke, izraba biomase ipd.). Vsaka ob?ina v ta namen pripravi analizo možnosti var?evanja z energijo oziroma analizo možnosti za vklju?evanje obnovljivih virov in na?inov pospeševanja teh oblik samooskrbe z energijo.

Program rešuje pomanjkanje elektri?ne energije in energentov v regiji z izboljšanjem izkoristkov in zmanjšanjem izgub ter s pove?ano rabo obnovljivih virov energije.
Energetska oskrba obmejnih regije temelji na elektri?ni energiji in teko?ih gorivih, katerih poraba se zaradi ve?anja prometa pove?uje. V novogoriškem delu regije se v zadnjih letih gradi
daljinsko plinifikacijsko omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom. V hribovskih obmo?jih za ogrevanje ve?inoma uporabljajo trda in teko?a goriva.
Nedopustno je, da del poseljenega obmo?ja v regiji (Nanos) še nima zagotovljene redne inzanesljive oskrbe z elektri?no energijo. Ta je manj kakovostna tudi v višje leže?ih inoddaljenih krajih, posebej ob konicah in ob slabih vremenskih razmerah. Ker elektri?no omrežje tu ne prenese visokih obremenitev, to zavira podjetniški razvoj.
Na obmo?ju regij delujeta dve gospodarski javni službi za zagotavljanje oskrbe z elektri?noenergijo: Elektro Primorska in Ljubljansko elektro podjetje ter Elektro Gorenjska.
V za?etku devetdesetih let je bilo predvsem na obmo?ju hribovskega dela regije zgrajenih ve? malih HE v zasebni lasti in v lasti družbe Soške elektrarne, ki upravlja tudi z velikimi HEna obmo?ju regije. Obstoje?i in na?rtovani hidroenergetski objekti so pomembni za zagotavljanje lastnih kapacitet pri oskrbi z elektri?no energijo (lokalna/regionalna oskrba) inza oddajo v omrežje. Država in prebivalci vse odlo?neje zahtevajo, da gradnja HE upoštevaprincipe trajnostnega razvoja oziroma naravovarstvene pogoje in mnenje doma?inov.

Glede investicij v regiji , lahko zapišemo, da je zgrajena prva pre?rpovalna HE Av?e. Po posameznih, predvsem severozahodnih obmo?jih regije so izdelani idejni projekti za energetsko oskrbo z izrabo biomase v sistemih daljinskega ogrevanja ter uporabo geotermalne energije za ogrevanje strnjenih naselij ali posameznih stavb (Cerkno, študije za Žab?e in Tolmin, Brda). Za obmo?je Zgornje Vipavske doline, predvsem Nanosa, so izdelane idejne študije za izrabo vetrne energije. Gotovo se bo moral krepiti poudarek na zagotavljanju takih pogojev zanesljive oskrbe uporabnikov z energetskimi storitvami, ki bodo upoštevali na?ela trajnostnega razvoja, u?inkovite rabe energije, gospodarske izrabe obnovljivih virov in varovanja okolja.
Primorska regija – severno Primorska in obalno kraška sta v letu 2006 ustanovila lokalno energetsko agencijo GOLEA. Sofinancirana je iz sredstev EU.
Agencija Golea opaža premike v smeri uvajanja OVE predvsem v ob?inah, s katerimi tesno sodelujejo in ki so aktivno vklju?ene v razne mednarodne projekte ter podpirajo program ozaveš?anja ob?anov.
Lahko se tu omeni projekt OVE v primorskih ob?inah, katerega rezultat bo postavitev male fotonapetostne elektrarne Bazara na protihrupni ograji na odseku Hitre ceste Vrtojba – razdrto v ob?ini Šempeter Vrtojba ter zamenjava kotlov na fosilna goriva s kotli na biomaso v osnovni šoli Se?ovlje, posebni osnovni šoli Sv. Peter v Piranu, osnovni šoli Hrvatini, Osnovni šoli Šmarje v Mestni ob?ini Koper …..
Na Gorenjskem deluje Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG) , ki je bila leta 2009 ustanovljena kot javni zavod s strani Mestne ob?ine Kranj in programa Intelligent Energy Europe. Prav tako kot Golea posameznikom, podjetjem in ob?inam svetujemo pri pripravi energetskih zasnov, strategij uporabe obnovljivih virov energije ter pri pripravi zakonsko obveznih dokumentov. Agencija deluje v skladu s cilji na podro?ju URE in OVE predstavljenimi v ob?inskih in državnih aktih. Z agencijo kot aktivnim promotorjem pri?akujemo izboljšanje energetskega izgleda regije. Energetska agencija Gorenjske pomaga lokalnim dejavnikom pri na?rtovanju zmanjšanja porabe in optimiziranju u?inkovite rabe energije. Aktivnosti so usmerjene v ozaveš?anje potrošnikov na prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije kot so biomasa, bioplin, geotermalna, solarna in hidro energija.
S pomo?jo seminarjev, delavnic, intervjujev in spletne strani bomo pripomogli k odstranitvi ali vsaj zmanjšanju lokalnih preprek za URE in OVE. Izobraževalnim institucijam bomo nudili strokovno podporo pri izobraževanju.

5 ZAKLJU?EK

Ali je mogo? stoodstotni delež obnovljivih virov energije do 2050 mogo??

Sloveniji se obeta burna jesen na temo energetske prihodnosti. Pri?akujemo lahko številne razprave tudi glede možnosti stoodstotne energetske oskrbe Slovenije z uporabo obnovljivih virov (OVE) do leta 2050. Ta dolgoro?ni cilj podpira tudi novi NEP,ki je trenutno v javni obravnavi, zato je razprava o priložnostihin ovirah na poti do nizkooglji?ne družbe do leta 2050 še toliko bolj aktualna. Vendar pa moramo še pred tem najti odgovore na nekaj klju?nih vprašanj. In sicer: ali je popoln prehod Slovenije na OVE do leta 2050 izvedljiv, ali to dejansko ho?emo, kakšni so stroški in koristi, kakšne so priložnosti in tveganja ter, kaj za dosego tega cilja potrebujemo. NEP – nacionalni energetski program, ki se spreminja daje jasne usmeritve za uresni?itev tega cilja, ali ga bomo dejansko dosegli (do leta 2050 ali nekoliko pozneje), pa je odvisno le od tega, kako ambiciozen nadaljnji razvoj na tem podro?ju si bomo zastavili. Potrebno znanje in tehnologije za to imamo na voljo že danes.
Klju?ni pogoj za uresni?itev cilja je u?inkovitejša raba energije, spremembe pa bodo potrebne tudi v potrošnih vzorcih in proizvodnji.

Vse poti so še odprte NEP gradi na uveljavljenih tehnologijah in inštrumentih za spodbujanje OVE. Tako predvideva, da bo država 53 odstotkov energije v bruto kon?ni rabi elektri?ne energije leta 2030 zagotovila iz OVE. Iz OVE bo proizvedenih 37 odstotkov toplote, v prometu pa bo delež znašal deset odstotkov (z uporabo biogoriv druge generacije). Pri tem bi lahko za 60 odstotkov pove?ali izkoristek velikih hidroelektrarn, samo z obnovo malih hidroelektrarn pa bi lahko približno podvojili njihovo proizvodnjo energije. Do leta 2030 naj bi se mo?no pove?al delež son?ne energije, kon?no pa naj bi prišlo do preboja izkoriš?anja vetra. Ostajajo pa še neizkoriš?eni potenciali izrabe geotermalne energije. Po tem scenariju bi Slovenija lahko v prihodnosti tretjino potrebne energije pridobila iz hidroelektrarn, tretjino iz biomase ter tretjino iz son?nih in vetrnih elektrarn. Delež elektri?ne energije iz OVE se že zdaj izrazito pove?uje, ob sorazmerno nizki rasti porabe elektri?ne energije do leta 2030, kar je mogo?e dose?i z u?inkovito rabo energije, pa bi se delež OVE v kon?ni rabi elektri?ne energije še pove?eval.
Glede na trenutne trende bi država lahko iz OVE do leta 2050 proizvedla okrog 80 odstotkov elektri?ne energije. Je pa prehajanje na OVE povezano z visokimi stroški. Tako bi za njihov ve?ji preboj potrebovali od sto do dvesto milijonov evrov na leto. A najprej moramo prerazporediti denarne tokove, ki so sedaj usmerjeni predvsem v fosilne energente, in razporediti investicijska sredstva. Dvigniti moramo usposobljenost na vseh ravneh odlo?anja, tako pri izpeljavi pravnih postopkov s strani države, kot tudi pri pripravi dobrih projektov s strani investitorjev. Ob pojmu nizkooglji?ne družbe se odpira tudi razprava o tehni?nih in drugih ovirah oziroma klju?nih izzivih, da bi lahko OVE zadostili energetskim potrebam Slovenije (in tudi EU) do leta 2050.

Za?eti moramo z iz?rpno analizo, ki nam bo dala odgovore, kako do integracije ve?je koli?ine OVE v elektroenergetsko omrežje in, kako nadgraditi slovensko omrežje, da bo kos temu izzivu. V Sloveniji moramo presekati gordijski vozel umeš?anja OVE v prostor, kar je tudi najve?ja ovira na poti do ambicioznega cilja. Klju?ni problem pri vprašanju umeš?anja v prostor v Sloveniji pomeni varstvo okolja. Nujno je zato treba prepoznati dejstvo, da sta varstvo okolja in energetika soodvisna, kar pomeni, da morata pri reševanju tega vprašanja sodelovati. Prav tako je potrebna nenehna odprta in argumentirana razprava vseh vpletenih, ki pa jo je treba za?eti že zelo zgodaj. Na delež proizvedene energije iz OVE bo precej vplival tehnološki razvoj za posamezno tehnologijo OVE. Pri tem je treba posebej poudariti velike razvojne koristi, ki jih vpeljava teh tehnologij prinaša slovenskemu gospodarstvu. Svet se danes soo?a z novo tehnološko revolucijo, od nas pa je odvisno, ali bomo uspeli ali ne.

Projekt iCON / Konkuren?nost MSP – Inovativnost in kooperativno podjetništvo sofinanciran v okviru Programa ?ezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev