Prednosti masivne Pasivne gradnje

Masivna gradnja ima številne prednosti, na primer:

• Velika masa za akumulacijo toplote. Masivni gradbeni elementi shranjujejo toploto solarnih dobitkov in notranjih virov. Ko se v prostoru temperatura zniža, se akumulirana toplota sprošča v prostor.
• Malo tveganja za poletno pregrevanje
• Velik dobitek pri izrabi sončne energije
• Ugodna izravnava temperature
• Ognje odporna zaščita
• Zvočna zaščita
• Odporna proti vodi
• Dobra vetrna zaščita
• Odporna proti trohnenju in razpadanju
• Odporna proti kemijskim vplivom
• Odporna proti insektom
• Trajnost
• Trdnost
• Potresna varnost
• Brez škodljivih primesi
• Prilagodljiva arhitektura omogoča lažjo kasnejšo dozidavo objekta
• Velika naložbena vrednost zaradi dolge življenjske dobe, okoli 120 let ali za 3 generacije
• tradicija
• izkušnje arhitektov in izvajalcev, saj je pri nas taka gradnja najbolj razširjena
• Tudi masivne stavbe so lahko skoraj ničenergijske.

Največja prednost masivne gradnje je velika masa za shranjevanja toplote, ki jo skozi celo leto koristimo za ugodno toplotno izravnavo prostorov, še posebej v pomladanskem in jesenskem obdobju. Zmotno pa je mnenje, da že dovolj masivna konstrukcija lahko prepreči pregrevanje hiše v poletnem času. Toploto, ki jo čez dan sprejme konstrukcija, moramo prenesti iz zgradbe z nočnim prezračevanjem. Število prezračevanj mora biti znatno večje kot je potrebno za zagotovitev svežega zraka v stavbi. 

Zelo pomembno je, na katero mesto se postavi sloj toplotne izolacije v zunanjem zidu, saj ima to pozimi velik vpliv na akumulacijo toplote v gradbenih konstrukcijah. Ravno tako je to pomembno pri prekinitvah ogrevanja in pri ponovnem segrevanju stavbe. Če naredimo izračun akumulirane in sproščene toplote iz zidu za različno nameščene sloje toplotne izolacije (na zunanji strani, vmesna toplotna izolacija, izolacija z notranje strani) lahko zaključimo:

• neposredni kazalnik količine akumulirane toplote je povprečna temperatura zidu,
• pri vseh treh načinih vgradnje toplotne izolacije je toplotna prehodnost gradbene konstrukcije enaka,
• pri vseh treh načinih konstrukcije je notranja površinska temperatura zidu enaka,
• v zidu z zunanjo toplotno izolacijo je akumulirano največ toplote (prostor se najpočasneje ogreje in potrebuje največ energije),
• najmanj akumulirane toplote se nahaja v konstrukciji z notranjo toplotno izolacijo,
• najmanj toplote se ob prekinitvah sprosti pri konstrukcijah z notranjo toplotno izolacijo,
• največ toplote se ob prekinitvah sprosti pri konstrukcijah z zunanjo toplotno izolacijo,
• z najmanj energije in tudi najhitreje se ogrejejo prostori, ki jih obdajajo konstrukcije z notranjo toplotno izolacijo.

Sončno sevanje absorbirajo tudi masivne konstrukcije, zato je toplotni tok v notranjosti zgradbe močno odvisen od pozicije toplotne izolacije v gradbeni konstrukciji.

Iz tega sledi:

• Če je toplotna izolacija nameščena na zunanji strani, se zunanja površina močno segreje. Visoke površinske temperature povzročajo mehanske obremenitve v zaključnem sloju. Zaradi izolativnosti zunanjega sloja toplota minimalno prehaja skozi zid v prostor.
• V primeru vmesne toplotne izolacije sončno energijo sprejema zunanji masivni zid pred slojem toplotne izolacije. Notranji toplotni zid je zaradi akumulirane energije (zaradi ogrevanja) toplejši in se ohlaja počasneje.
• V primeru, da je toplotna izolacija nameščena z notranje strani, sončno energijo akumulira celoten masiven zid. Nihanja temperature zidu so zaradi intenzivnejšega ohlajanja ponoči od vseh primerov tu največja. Temperature zidu so namreč nižje kot v prejšnjih primerih, zato je učinkovitost zajema sončnega sevanja pri zidu z notranjo toplotno izolacijo najvišja.
• Zajem sončnega sevanja je ob jasnem dnevu najučinkovitejši pri konstrukciji z notranjo toplotno izolacijo. V tem primeru je tok toplote v prostor največji.

Teh pravil ni možno potrditi z enostavnimi enačbami za prenos toplote, ampak le z ustreznimi računalniškimi programi, s katerimi lahko rešujemo nestacionarni prenos toplote. S takšnimi programi lahko popisujemo toplotne odzive gradbenih konstrukcij glede na različno vgradnjo toplotne izolacije (toplotne tokove, toplotne izgube, toplotne dobitke in temperature na notranji površini konstrukcij). Primer takega programa je PHPP.

Spodaj je prikaz gibanje zunanje in notranje temperature pri konstrukcijskem sklopu z izolacijo in majhno ter veliko maso. Z rdečo krivuljo je označena zunanja povprečna temperatura z modro pa notranja. Vidimo, da se maksimuma obeh temperatur pojavita hitreje pri majhni masi kot pa pri konstrukcijskem sklopu z veliko maso in izolacijo. To pomeni, da bo masivna konstrukcija skozi dan absorbirala toploto ter jo oddala v prostor v nočnem času, ko imamo zunaj najnižje temperature. Nasprotno se bo naredilo pri lahki konstrukciji, ki ima majhen akumulacijski čas in bo dobljeno toploto v prostor oddajala že po nekaj urah.

Primer lesene konstrukcije

 

 

 

 

 

 

 

Primer masivne konstrukcije