Pri rekonstrukciji obstoje?ih objektov nudimo popolno podporo pri izvedbi energetske sanacije, ki zajema:

  • Posnetek obstoje?ega stanja in izdelava energetske analize s programom PHPP 2007
  • Priprava predlogov energetskih rešitev in izbira primernih komponent. Za vsako predlagano komponento se izdela tudi analiza njenega vpliva na celotno energijsko bilanco objekta.
  • Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo energetske sanacije s povdarkom na detajlih, kjer se lahko pri?akuje probleme pri izvedbi
  • natan?en energetski izra?un – Energetska bilanca PHPP 2007, ki je osnova za pridobitev subvencije s strani Ekosklada
  • nadzor nad izvedbo del
  • izdelava dokon?ne energetske bilance po zaklju?ku del. Energetska bilanca upošteva morebitne korekcije, zamenjavo predvidenih komponent ter natan?en podatek meritve zrakotesnosti.

Starejše, pomanjkljivo izolirane stavbe, pri nas porabijo tudi preko 200 kWh/m2 na leto za ogrevanje, pri ?emer naš Pravilnik o toplotni zaš?iti in u?inkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2002 slednjo omejuje na 60 do 80 kWh/m2, sedanji stro?ji predpisi zni?ujejo dovoljeno porabo še za ca. 30%. Z optimirano uporabo ukrepov u?inkovite rabe energije se stavba lahko pribli?a razredu energijsko var?nih stavb. Pri teh letna raba energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ne presega 50 kWh/m2 na leto, dose?emo pa jo lahko predvsem s pove?ano debelino toplotne izolacije, boljšimi okni, var?nim in energijsko u?inkovitim ogrevanjem. Pri nizkoenergijskih hišah poraba energije za ogrevanje ne sme prese?i 30 kWh/m2. Pri taki hiši so specifi?ne toplotne izgube petkrat ni?je kot pri klasi?nih stavbah, vgrajen pa imajo tudi sistem energijsko u?inkovitega mehanskega prezra?evanja prostorov. Energijsko najmanj potratne so tako imenovane pasivne stavbe, kjer smemo za ogrevanje porabiti do 15 kWh/m2 na leto, stavbe pa imajo za doseganje visoke stopnje bivalnega ugodja vgrajen sistem prezra?evanja z rekuperacijo.

Posledica tako na?rtovanih ukrepov u?inkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) je bistveno zmanjšanje rabe energije in s tem izpustov CO2, tudi manjša odvisnost od dobaviteljev energije in njihove cene, manjši obratovalni stroški stavb in njihova ve?ja vrednost, predvsem pa zagotavljanje ugodnih bivalnih razmer (zrakotesnost, višja površinska temperatura ovoja stavb, prepre?evanje poškodb zaradi vlage, kontrolirano prezra?evanje, ogrevanje, hlajenje; naravna osvetljenost, oson?enje, sen?enje…).

Primeri energijskih revitalizacij celih stanovanjskih sosesk so v praksi ?e dokazali, da so nizkoenergijske in pasivne zahteve tiste, ki dolgoro?no vodijo k boljšim ?ivljenjskim pogojem in hkrati zagotavljajo minimalno rabo energijskih virov. Tudi mi se zavedamo dolgoro?nega pomena gospodarnega in trajnostnega delovanja na podro?ju gradbeništva in energije, vedno bolj ozaveš?eni pa so tudi investitorji in stanovalci. Realizirani pilotni projekti na podro?ju energijsko u?inkovite gradnje so vzpodbuda novim investitorjem, tu so tudi finan?ne spodbude v obliki povratnih in nepovratnih sredstev ter subvencionirani krediti. Bogato politi?no in posledi?no tudi finan?no podprte aktivnosti za u?inkovito rabo energije omogo?ajo ustvarjanje novih vrednot, nova delovna mesta in posredno boljše ?ivljenjske pogoje, ki v duhu trajnostnega razvoja sooblikujejo tudi našo prihodnost.

ZNA?ILNOSTI STAVB IZ RAZLI?NIH OBDOBIJ V SLOVENIJI IN MOŽNOSTI PRENOVE 
Stanovanjske stavbe iz razli?nih obdobij so razli?no grajene in nimajo enakih energijskih izhodiš?, zato je tudi poraba energije v njih razli?na. Ve?inoma je previsoka, saj imajo starejše stavbe slabše toplotno zaš?iten in nezrakotesen ovoj, slabše stavbno pohištvo, ogrevalne sisteme ipd. – zaradi ?esar prihaja do ve?jih toplotnih potreb. Pri teh stavbah je tudi energijska sanacija zahtevnejša saj je hkrati potrebna še gradbena in arhitekturna sanacija. Pri starejših zgradbah se je nekaterim elementom ovoja zgradbe ?ivljenjska doba ?e iztekla in so potrebni temeljite prenove. Podobno velja tudi za ogrevalne sisteme. Pri novejših zgradbah so elementi ovoja (fasade) zgradbe zasnovani pravilno, vendar zaradi pomanjkljivosti pri gradnji in izdelavi prihaja do prevelikih toplotnih izgub. Ve?jo porabo povzro?ajo tudi ogrevalni sistemi, ki pogosto niso hidravli?no uravnote?eni in so brez sodobne centralne regulacije, na radiatorjih so nameš?eni ro?ni ventili, obra?un rabe energije za ogrevanje se ne izvaja po dejanski porabi. Iz teh razlogov tudi stanovalci sami pogosto niso motivirani za izvajanje ukrepov u?inkovite rabe energije. Stavbe tako razvrš?amo glede na obdobja in posledi?no uporabljene gradbene materiale, konstrukcijo in na?in gradnje. Motivi za pasivno prenovo so razli?ni – v prvi vrsti var?evanje z energijo za ogrevanje, so?asno npr. potrebna gradbena ali konstrukcijska sanacija zaradi gradbenih poškodb (npr. vlaga, kondenzacija, plesni…), dvig bivalnega standarda ali sprememba uporabe, boljša protihrupna zaš?ita, zrakotesnost itd.

Gradnja pred 1920 
Ve?stanovanjske stavbe pred letom 1920 imajo debele mešane kamnito-ope?ne zidove, debele od 38 do 65 cm, škatlasta okna, lahko tudi ornamentirane in pogosto spomeniško zaš?itene fasade, obokane kleti, leseni stropi in visoke eta?ne višine. Toplotna zaš?ita se izvaja lahko z notranje strani, vgrajujejo se posebej izdelana škatlasta okna z dodatno zasteklitvijo, sanirajo se toplotni mostovi stikov notranjih sten z zunanjimi, izolira strop v kleti, strop nad zadnjo eta?o oz. streha. Zaradi starosti so te stavbe potrebne celostne prenove, ki poleg celostne energijske sanacije zajema tudi arhitekturno in stati?no sanacijo.

Gradnja do 1940 
Stanovanjske zgradbe predvojnega obdobja do leta 1940 so obi?ajno solidno grajene a slabo vzdr?evane, s še vedno debelimi polnimi ope?nimi zunanjimi zidovi 38 cm, tudi še z lesenimi, tramovnimi stropovi, z lesenimi okni. Pojavijo se prvi betonski stropovi, eta?na višina se ni?a, manjša se profiliranost fasad. Njihove strehe in podstrešja so neizolirana, razen ?e so ?e bivalna. V tem primeru so tudi strehe ve?inoma ?e prenovljene in toplotno zaš?itene, a pogosto s premajhno debelino toplotne izolacije. Mo?na je izvedba zunanje toplotne zaš?ite, izolacija stropa nad kletjo in zadnjega stropa, vgradnja pasivnih oken, prezra?evanje z rekuperacijo ipd…

Stavbe do 1970 let brez TI 
Stanovanjske stavbe, zgrajene do sredine sedemdesetih let, so slabše ali kve?jemu enako kvalitetno grajene kot stavbe, ki so bile zgrajene do leta 1940; razlogi so bili predvsem v pomanjkanju in var?evanju z gradbenimi materiali. Stene so stanjšane na 30 cm, izolacijskih materialov ni, fasade so preproste. Pogosti so balkoni in lo?e, ki so pritrjeni na vmesne ploš?e. Ve?ina zgradb je grajenih z modularno opeko, kasneje se pojavljajo tudi liti beton z nezadostno toplotno izolacijo, zidaki iz ?lindre in elektrofiltrskega pepela. Tudi te stavbe so potrebne temeljite gradbene in energijske sanacije, zamenjave oken in drugih vzdr?evalnih ukrepov. Pri stavbah iz tega obdobja je mogo?e z minimalnimi dodatnimi investicijskimi posegi dose?i ob?utno zmanjšanje potrebne energije za vzdr?evanje bivalnega udobja v objektu. Posledice ukrepov u?inkovite rabe in obnovljivih virov energije so toliko bolj vidne pri ve?nadstropnih stanovanjskih objektih in javnih stavbah.

Osemdeseta leta z minimalno TI 
Novi predpisi so v osemdesetih letih, ko je nastopilo obdobje intenzivne gradnje ve?jih stanovanjskih naselij, ?e zahtevali ve?jo kontrolo pri zidavi ve?nadstropnih stanovanjskih stavb, zlasti stolpnic. Stavbe so masivne z dodatnim slojem toplotne izolacije ali pa skeletne z zidanimi fasadnimi polnili. Prevladujo?i material za gradnjo ve?nadstropnih objektov je beton, zasebne hiše pa so bile grajene stihijsko, predvsem iz opeke. Stanovanjske hiše so ve?jih tlorisnih površin, nekatere brez toplotne izolacije ali pa je ta neustrezna. Kot izolacijski material sta se uporabljala pogosto upourabljala siporeks in porolit, redkeje toplotna izolacija. Zaradi novih materialov in samograditeljskih detajlov so pogoste nedoslednosti pri izvedbi tesnjenja, zato je pogosto tudi zamakanje. Okna so velika, aluminijasta ali lesena in ve?inoma neustrezna zaradi enoslojne ali dvoslojne zasteklitve. Energijski in gradbeno – sanacijski ukrepi morajo pri takšnih stavbah temeljiti predvsem na zamenjavi neustreznega stavbnega pohištva in dodatni toplotni izolaciji streh in stropov ter sanaciji ve?jih toplotnih mostov, zrakotesnosti, zvo?ni zaš?iti in uvedbi prezra?evanja z rekuperacijo.

Novejši objekti so bolje toplotno izolirani 
V devetdesetih letih postane gradnja zelo raznolika, ob ope?ni zidavi se pojavi lahka monta?na gradnja, predvsem pri enodru?inskih hišah. Pove?al se je dele? ope?nih stavb s toplotno izolacijo vseh konstrukcijskih sklopov, zato so stavbe v povpre?ju še kar dobro izolirane. Vgrajena okna so lesena, aluminijasta in iz PVC. Povsod prevladuje dvojna zasteklitev, do leta 2000 predvsem »termopan«, po tem pa se uveljavi energijsko u?inkovita dvoslojna zasteklitev. Novejši objekti, zgrajeni po letu 1990 so bolje toplotno izolirani, zato je smiselno objekt dodatno toplotno izolirati le v primeru, ko so posamezni elementi konstrukcijskih sklopov poškodovani ali je predvidena njihova zamenjava. Dodatno je smiselno izolirati le poševno streho nad ogrevanim podstrešjem.

CELOSTNA ENERGIJSKA PRENOVA 
Bolj obširno zastavljena revitalizacija je velikokrat povezana tudi s funkcionalno preureditvijo prostorov in novo zunanjo ureditvijo – vsekakor pa so vedno obvezni ve?ji gradbeno – fizikalni posegi na ovoju stavbe in vgradnja novih tehnologij za ogrevanje in prezra?evanje. Z ve?jo investicijo se objektu zvišata tudi tr?na in uporabna vrednost, hkrati pa bistveno pove?a udobje in izboljšajo bivalni pogoji stanovalcev. Šele preplet razli?nih strok je tisti, ki omogo?a celovit pristop k izvajanju posameznih faz prenove. Tako je npr. preverjanje potresne varnosti in stati?ne stabilnosti ve?stanovanjskih stavb nujno za vse stavbe, ki so bile v Sloveniji grajene še pred sprejemom prvih predpisov s podro?ja potresne varnosti. Pri obnovah stavb s posebnimi elementi spomeniškega varovanja (pro?elja ipd), preverjamo tudi mo?nosti izvajanja manj standardnih ukrepov, npr. izvedba toplotne izolacije na notranji, topli strani ovoja stavb, itd…

Sestavni del postopka na?rtovanja celostne prenove je tudi preurejanje obstoje?ih arhitekturnih zasnov. Te so pri prenovah obi?ajno vezane na reorganizacijo skupnih prostorov ali celo posameznih stanovanjskih enot, pridobivanje ve?jih bivalnih površin z zastekljenimi balkoni, terasami ipd, preureditev nebivalnih podstrešij (npr. skupnih prostorov v bivalna), mo?nosti nadzidav… Tu je še oblikovanje novih likovnih izhodiš? za prenovo fasad, uvajanje novih tehnologij, materialov ipd. Pri vseh ostalih aspektih, ki jih lahko vklju?uje energijska sanacija obstoje?ega stavbnega fonda (stati?na sanacija, preureditev tlorisov, odprava arhitekturnih ovir, generacijski in drugi arhitekturni izzivi, uporaba inovativnih tehnologij, nove socialne in sociokulturološke komponente…), in drugih novih možnostih, ki jih ponuja, postajata trajnostni razvoj skupaj z visoko energijsko u?inkovitostjo ?e nekaj samoumevnega, v tujini pa prav tako tudi finan?ne državne in deželne vzpodbude in zahteve, ki so usmerjene predvsem v okoljsko in energijsko prenovo ve?stanovanjskih in javnih stavb.

OPTIMIZACIJA UKREPOV 
Potrebno debelino toplotne izolacije na posameznih delih ovoja obstoje?e stavbe optimiramo s pomo?jo energijskega pregleda obstoje?ega stanja stavbe in s pomo?jo predinvesticijskih študij predlaganih variant sanacije na razli?ne energijske nivoje. Te investitorju prika?ejo vra?ilne dobe in upravi?enost izvajanja posameznih predlaganih ukrepov. Uporaba predpisa je tako le minimalni kriterij, na podlagi analiz prihrankov in vra?ilnih dob izvedenih ukrepov pa se odlo?amo za energijsko sanacijo na nizkoenergijski ali pasivni nivo: za vgradnjo ve?jih debelin toplotne izolacije in boljšega stavbnega pohištva ter za uporabo novejših tehnologij ogrevanja in prezra?evanja.

S pregledom bistvenih energijskih lastnosti stavb sicer lahko opredelimo mo?ne sanacijske ukrepe na transparentnih in netransparentnih delih ovoja in instalacijah ter preverimo ekonomsko upravi?enost izvajanja ukrepov, vendar vsaka posodobitev zahteva ?e v fazi snovanja ukrepov vklju?evanje ve? vrst strok. Celostne prenove starejših ve?stanovanjskih stavb tako poleg energijske prenove obsegajo tudi predhodno stati?no sanacijo, preoblikovanje tlorisov, fasad, tudi nadzidave, dozidave itd. Pri celostni prenovi stavb je tako smiselno ukrepe na ovoju, konstrukcijah in instalacijah ?im bolj optimirati – z vidika predlaganih tehni?nih zahtev oz. stroke in z vidikov faznosti izvajanja posameznih sanacijskih ukrepov, investiranja, morebitnega motenja stanovalcev med sanacijo ipd., predvsem pa bistveno olajšati upravne postopke in mehanizme za doseganje dogovorov med stanovalci. ?al poenostavljeni izra?uni dostikrat investitorju poka?ejo, da je celovita energijska sanacija obstoje?ega ovoja in energijskih sistemov s pasivnimi tehnologijami dra?ja od novogradnje. V trenutno višjo investicijo ga prepri?ajo šele podaljšana ?ivljenjska doba saniranega objekta, bistveno ni?ji obratovalni stroški, višji bivalni standard in bistveno višja vrednost objekta., zanemariti pa ne smemo tudi vplivov na okolje. Dejstvo je, da sanirana ve?stanovanjska stavba vpliva vzpodbudno tudi na sosednje stavbe in njihove lastnike, saj se cena energijsko potratnih, nesaniranih in nevzdr?evanih objektov ter posledi?no tudi lastniških stanovanj – v takšnih okoljih zni?a, na novo saniranih pa bistveno zviša…

PRISTOPI K CELOSTNI ENERGIJSKI PRENOVI 
Vsake energijske sanacije se moramo vedno lotevati celovito. Pri ve?stanovanjskih stavbah prav pogosto ravno pavšalno na?rtovani in izvedeni sanacijski ukrepi spro?ijo niz neza?elenih u?inkov, ki stanovalce prepri?ajo, da ukrepi energijske sanacije niso vedno enako u?inkoviti – ?eprav so sicer izvedeni v skladu s predpisi. Tako pri energijski sanaciji starejših ve?stanovanjskih stavb še vedno ne posve?amo dovolj pozornosti doslednemu reševanju toplotnih mostov, niti primerni debelini toplotne izolacije, zanemarjamo pa tudi ukrepe na instalacijskih sistemih. Toplotni mostovi morajo biti ustrezno sanirani, detajli na?rtovani pravilno in ra?unsko preverjeni. ?e manjši dele? nepravilno saniranih toplotnih mostov ima lahko pri prenovi na nizkoenergijsko oz. pasivno raven velik vpliv na skupne transmisijske toplotne izgube, ki jih moramo upoštevati pri skupni energijski bilanci stavbe. Toplotno izolacijski materiali morajo biti izbrani pravilno, uporabljeni na pravem mestu in tudi vgrajeni pravilno, prav tako tudi stavbno pohištvo.

Pri energijsko u?inkoviti prenovi se tesno prepletajo sanacija zunanjega ovoja stavb (toplotna zaš?ita, zrakotesnost), na?in ogrevanja s toplotno ?rpalko ali npr. biomaso in s pomo?jo son?ne energije, priprava tople vode s solarnimi sistemi, mehansko prezra?evanje z rekuperacijo, racionalna raba elektri?ne energije in proizvodnja s fotovoltaiko, vgradnja pasivnih solarnih sistemov, toplotne ?rpalke, protison?na zaš?ita, u?inkovito naravno prezra?evanje itd…, vse to pa bistveno vpliva na rabo energije za ogrevanje, rabo kon?ne energije itd… in posledi?no na kon?ne energijske karakteristike stavbe, ki se bodo v bodo?e izkazovale tudi s t.i. energetsko izkaznico. Pri tem je sodelovanje razli?nih strok nujno, saj npr. gradbeni fizik preveri gradbeno – fizikalne lastnosti ovoja, ustreznost detajlov, toplotne mostove in priporo?a pravilne rešitve…, energetik preveri vpliv odlo?itev na celotno energijsko bilanco stavbe in predlaga morebitne izboljšave obstoje?ih energetskih sistemov…, sledi projektiranje in optimizacija rešitev… V ta namen uporabljamo tudi izpopolnjen program PHPP07, ki uvaja kar nekaj novosti na podro?ju analiziranja predvsem ve?jih industrijskih, stanovanjskih in javnih stavb. Optimizacija rešitev je bistvo, ki opredeli kon?no obliko sanacije. Tako na podlagi metodologije študije izvedljivosti opredelimo posamezne ukrepe, ki so ekonomsko upravi?eni in ki jih bomo v sklopu sanacije izvedli. Tako ni nujno, da so racionalni in smiselni prav vsi ukrepi, ki si jih zamislimo, saj npr. nekateri bistveno podra?ijo investicijo in posledi?no tudi vra?ilno dobo investicije.

POMEMBNO PREZRA?EVANJE Z VRA?ANJEM TOPLOTE ODPADNEGA ZRAKA 
Pogosto se npr. z zamenjavo starih in vgradnjo novih, zrakotesnih oken ter tako pove?ano zrakotesnostjo stavb prav kmalu tudi na pravilno toplotno saniranih delih stavb pojavijo poškodbe v obliki razli?nih vrst plesni. Povzro?ita jih predvsem povišana relativna zra?na vlaga v zimskem ?asu (nad 45%) in povišana relativna zra?na vlaga na premalo (?eprav po veljavnem pravilniku) izoliranih toplotnih mostovih, ki lahko znaša na teh hladnejših delih tudi do 80% (preklade, vogali, zunanje stene za pohištvom…).

Ugotavljamo, da so v takšnih primerih glavni povzro?itelji neugodnih bivalnih razmer, pogojenih s škodljivimi plesnimi, kondenzacijo in slabim zrakom v stanovanjih pogosto tudi nespremenjene bivalne navade stanovalcev, ki stanovanj ne prezra?ujejo dosledno in pravilno. Statisti?ni podatki o negativnih izkušnjah pri energijskih sanacijah iz preteklih obdobij prihajajo predvsem iz tujine, saj pri nas primerov tovrstnih celovitih energijskih sanacij do sedaj ni bilo ravno veliko, so pa številne novogradnje… Prav gotovo pa so pri nas stanovalci mno?i?no zamenjevali dotrajana okna z novimi, tu pa tam zastekljevali balkone, lo?e ipd…, kar je vse skupaj pove?evalo zrakotesnost stanovanj, hkrati pa tudi povzro?alo število nenadzorovanih, nesaniranih toplotnih mostov in posledic nedoslednega izvajanja ukrepov URE. Na podlagi takšnih izkušenj v preteklih desetletjih in z razvojem novih tehnologij so v tujini za?eli v vse prenovljene stanovanjske stavbe vgrajevati visoko u?inkovite prezra?evalne naprave z rekuperacijo in pove?evati tudi energijsko u?inkovitost celotnega ovoja na nivo, ki velja za pasivne stavbe (ve?ja debelina vgrajene toplotne izolacije, kvalitetnejša okna…).

Kakovost zraka v stavbah je tako nadzorovana, veliko ve?ji pa so tudi prihranki energije za ogrevanje, saj se zni?ajo v povpre?ju lahko na ca. 25 kWh/m2a in ve? (npr. za faktor 10). Te?je takšne karakteristike dose?emo pri spomeniško zaš?itenih stavbah, kjer npr. ne moremo toplotne izolacije nameš?ati na zunanji strani, pri teh stavbah so prihranki manjši.

DOSEGANJE PASIVNEGA STANDARDA 
Pri na?rtovanju prenove v standardu pasivne tehnologije veliko vlogo poleg projektantov odigra tudi investitor (pove?ana – pomanjšana kvadratura, spremenjene funkcije, novi materiali, finan?na sredstva…). Predpisani stroški novogradnje ve?nadstropnih stanovanjskih stavb se v tujini ponavadi gibljejo v razredu 1055 EUR/m2 uporabne stanovanjske površine in ve?, dodatni stroški za doseganje pasivnega standarda pa znašajo ca. 75 EUR/m2. Zaradi zahtevane bolj kakovostne gradnje in vgrajenih bolj kakovostnih gradbenih elementov in sistemov, je gradnja sicer dra?ja, posledi?no seveda pa pasivna stavba zagotavlja višji bivalni standard in udobje, investicijski stroški v kakovostnejše naprave pa se povrnejo predvsem s prihrankom pri ogrevanju, ki je v primerjavi s klasi?no grajeno zgradbo lahko za do 10 – krat ve?ji.


»Faktor 10« – Primer prakti?nih u?inkov energijske u?inkovitosti

Pravi pasivni nivo bi dosegli ob idealnih pogojih, ki veljajo tudi za na?rtovanje novih pasivnih stavb. Zaradi razli?nih izhodiš?nih situacij (klimatski pogoji, orientacija, mo?nosti izvajanja ukrepov) te karakteristike te?je dosegamo, z lahkoto pa iz zelo potratne stavbe nastane zelo dobra nizkoenergijska ve?stanovanjska stavba. Idealno je, ?e je stavba zadostno oson?ena, orientirana proti jugu, z dopustnimi manjšimi odstopanji proti vzhodu ali zahodu. Pomembno je, da je potrebnih ogrevanih površin in volumna ?im manj, prenovljena hiša pa ?e v osnovi zasnovana kompaktno zaradi faktorja oblike A/V. Prenovo tlorisa dolo?ujejo predvsem ustrezno toplotno coniranje prostorov in posodobitev sanitarij in eliminiranje toplotnih mostov (npr. balkoni). Zdru?ujemo ogrevane in ev. neogrevane površine, tamponske cone, poskrbimo za zadostno oson?enost posameznih prostorov. Skupne instalacijske cone, kleti in pomo?ni prostori so locirani izven termi?ne lupine. Dolo?imo elemente pasivnega solarnega oblikovanja in pravilno razporedimo prozorne in neprozornih dele ovoja: ve?je steklene površine na jug, ?im manj na sever, majhna okna na vzhod in zahod, izberemo sodobne izolacijske fasadne sisteme, sen?ila itd., ter druge aktivne sisteme za URE in OVE: npr. son?ni kolektorji, fotovoltaika, zemeljski kolektorji, toplotne ?rpalke…). Primerno je, ?e je stavba kompaktna, brez zamikov in predorov ovoja ter s ?im manj sen?enja pozimi (balkonov, nadstreškov, pregradnih sten, zimzelenega rastlinja…).

Stari objekti so lahko grajeni masivno, lahko ali mešano: z masivno nosilno konstrukcijo in lahkimi stenskimi ali strešnimi elementi. Pri vseh na?inih gradnje moramo zagotoviti maksimalno toplotno zaš?ito ovoja zgradbe, dobro zrakotesnost in kvalitetno izvedbo vseh detajlov. Da dose?emo zahtevane toplotne prehodnosti netransparentnih delov ovoja objekta, znašajo dodane debeline toplotne izolacije na obodnih površinah od 25 do 40 cm, ne glede na to, ali objekt saniramo z monta?nimi paneli ali z vgradnjo toplotne zaš?ite. Vse stavbno pohištvo zamenjamo z visoko u?inkovitim, primernimi za novogradnjo pasivnih hiš. Pred na?rtovanjem novih sistemov ogrevanja in prezra?evanja moramo ra?unsko preveriti potrebno toploto za ogrevanje, rabo elektri?ne energije, preveriti ustreznost dotokov son?nega sevanja in notranjih virov… Predvideti moramo naravno prezra?evanje, s katerim zmanjšujemo morebitno pregrevanje poleti in sisteme za vra?anje toplote odvedenega zraka, po potrebi tudi hlajenje. Prezra?evalno – ogrevalni sistem mora biti u?inkovit, lahko vodljiv in hitro odziven. Pri pasivnih prenovah tako sre?ujemo nove kombinacije energetskih sistemov prezra?evanja in ogrevanja, z visoko u?inkovitimi prezra?evalnimi sistemi in rekuperacijsko stopnjo 75 – 90%. Prezra?evanje je lahko bodisi lokalno ali centralno. Na?rtovane ukrepe prenove preverimo z ra?unsko metodologijo PHPP07 in stavbo optimiramo glede na izhodiš?ne mo?nosti tako, da so tudi vra?ilne dobe izvedenih ukrepov v primerjavi s prihranki in pove?ano vrednostjo prenovljene nepremi?nine smiselne.

OKOLJSKO VREDNOTENJE PRENOVE 
Pri celostni energijski prenovi je pomembno tudi okoljsko vrednotenje na?rtovane prenove stanovanjskih stavb, ki se odra?a predvsem v uporabi okolju prijaznih gradbenih materialov in tehnologij. Poleg ve?je preglednosti tr?iš?a za kon?ne uporabnike je spremljajo?i u?inek celovitega vrednotenja tudi konkuren?ni boj ponudnikov, ki vodi v ponudbo okolju in uporabnikom prijaznejših stavb. Vgradnja trajnostnih gradbenih materialov in izdelkov, ki ne obremenjujejo okolja in bivalnih prostorov z zdravju škodljivimi snovmi, je toliko pomembnejša, saj prenovljene nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe ?e same po sebi potrebujejo za vzdr?evanje bivalnega udobja zelo malo energije. Prenova objektov, na?rtovana po trajnostnih kriterijih, stanovalcem ponuja ve?: zdravo bivanje zaradi vgrajenih naravnih materialov, zelo kvalitetno prenovo in s tem podaljševanje ?ivljenjske dobe stavbe, visoko udobje zaradi toplejšega ovoja stavbe in zagotovljenega sve?ega zraka, nizke stroške za energijo zaradi optimalne toplotne zaš?ite in rekuperacije, visoko kvaliteto zraka zaradi kontroliranega prezra?evanja, ipd.

ENERGETSKO EKONOMSKI KAZALCI PRENOVE 
V procesu odlo?anja lastnikov ve?stanovanjske stavbe za izbor optimalnega scenarija celovite prenove so klju?ne informacije o tehni?nih mo?nostih izvajanja razli?nih ukrepov, o potrebni investiciji za razli?ne variante prenove, predvsem pa podatki o u?inkih razli?nih scenarijev. V praksi so bili takšni podatki le redko razpolo?ljivi v primernem obsegu, kar se je posledi?no odra?alo tudi v pogostih odlo?itvah lastnikov za minimalno izvajanje ukrepov energetske sanacije ali pa celo za izvajanje zgolj vzdr?evalnih posegov, ki ob minimalni investiciji samo ohranjajo prvotno tehnološko stanje objekta ter njegovo energijsko ne-u?inkovitost v nadaljnjih desetletjih uporabe.

Ve?stanovanjske stavbe so obenem pogosto tudi objekti z ugodnim razmerjem ogrevanega volumna in površine zunanjega ovoja. Intenzivna raba prostora, gledano skozi razmerje stanovanjske površine na stanovalca, prav tako omogo?a relativno la?je doseganje ve?je energijske u?inkovitosti. Po drugi strani pa so zahteve po investiranju iz istih razlogov bistveno bolj ublažene, kot za primer družinskih hiš. Ni torej razloga, zaradi katerega bi se lastniki ve?stanovanjskih stavb odlo?ali za manj celovito in manj u?inkovito prenovo kot lastniki dru?inskih hiš.

Konkretne možnosti odlo?anja za celovito in u?inkovito prenovo v ciljnem razredu nizkoenergijskih stanovanjskih stavb bomo predstavili na naslednjem ra?unskem primeru, ki je v kar nekaj vidikih prenosljiv na ve?ino starejših ve?stanovanjskih stavb.

Modeliranje energetskih in ekonomskih kazalcev na primeru ve?stanovanjske stavbe Izbrana je stavba z nekaj ve? kot 50 stanovanji in 150 stanovalci ter pribli?no 2.900 m2 ogrevane površine. Grajena je bila v izteku ’60 let in ima zelo dotrajan zunanji ovoj. Le ta je prakti?no brez vgrajenega toplotno izolacijskega materiala, kar v primeru mikrolokacije z ostrejšo klimo (4.000 K×dan/leto) vodi v letno rabo toplote za ogrevanje med 170 in 190 kWh/m2a. Zunanji ovoj stavbe obsega razli?ne elemente v skupni površini ca. 3.300 m2, njihova toplotna prehodnost pa ob izostanku u?inkovitejših sistemov toplotne zaš?ite znaša v povpre?ju 1.21 Wm2/K. Minimalne zahteve slovenske regulative o u?inkoviti rabi energije v stavbah (iz leta 2002) bi v takšnem primeru (za novogradnjo) zahtevale izpolnjevanje kriterija o koeficientu specifi?nih transmisijskih toplotnih zgub (0.43 W/m2K) ter letni potrebni toploti za ogrevanje (82 kWh/m2a). Obstoje?e vrednosti z naslova karakteristik ovoja stavbe presegajo veljavne minimalne zahteve za faktor 3, poraba toplote za ogrevanje pa za faktor 2, kar nedvoumno ka?e na kriti?nost obstoje?ega energetskega stanja.

V primeru izvajanja tipi?nega (osnovnega) scenarija energetske sanacije zunanjega ovoja bi le ta potekal postopoma, ukrep za ukrepom, le-ti pa bili izbrani po kriteriju manjšega investiranja. Pri obi?ajnem naboru ukrepov bi to pomenilo manj kot 10 cm dodane toplotne izolacije na zunanjem zidu in stropu kleti, pribli?no 15 cm izolacije na strehi, okna in vrata pa bi bila izbrana v razredu najširše ponudbe tr?iš?a. Vse izbrano torej brez »prese?kov« glede energetske u?inkovitosti, skupna toplotna prehodnost ovoja pa bi znašala npr. 0.59 W/m2K. Boljša (izboljšana) odlo?itev bi v konkretnem primeru vodila v ukrepe z zgolj nekoliko prese?eno koli?ino vgrajenega izolacijskega materiala, pri katerih bi na vseh sklopih izhodiš?no rešitev nadgradili samo z dodatnimi 10 cm izolacijskega materiala. Stavbno pohištvo bi ohranilo dvojne zasteklitve, vendar pa bi bile izbrane nekoliko u?inkovitejše rešitve. Povpre?na toplotna prehodnost bi se zmanjšala v tem primeru na vrednost 0.37 W/m2K. Za vstop v razred nizkoenergijskih stavb bi morali v primeru tega objekta na podano izboljšano odlo?itev o gradbeni sanaciji ovoja dodati se ukrep vgradnje sistemov decentralnega prezra?evanja (z vra?anjem toplote odpadnega zraka) za stanovanja. Ukrep bi stalno zagotavljal kakovosten zrak v klju?nih prostorih vsakega stanovanja, pri ?emer je energetska u?inkovitost takšnega na?ina uporabe stanovanja neprimerljiva z obi?ajnimi na?ini ro?nega t.j. naravnega prezra?evanja.

Ra?unska letna energijska bilanca (po metodologiji za NEH in PH) in ekonomsko vrednotenje za vse zna?ilne situacije ka?e na naslednje vrednosti:

  • 166 kWh/m2a ra?unsko potrebne toplote za obstoje?e stanje ve?stanovanjskega objekta.
  • Zmanjšanje letne potrebe po toploti (-40%) na 95 kWh/m2a za primer postopnega izvajanja osnovne sanacije ovoja, ki zahteva investicijo 0.22 Mio €.
  • Nadaljnje zmanjšanje (-35%) na 63 kWh/m2a za primer izboljšane gradbene sanacije zunanjega ovoja, ki zahteva dodatnih 0.04 Mio € t.j. zgolj 18% na osnovno investicijo.
  • S pomo?jo u?inkovitega lokalnega prezra?evanja zagotovljen prestop v razred NEH s kon?no vrednostjo 38 kWh/m2a, kar zahteva dodatnih 30% oz. 0.08 Mio € na skupno investicijo gradbeni del sanacije.

Ekonomsko vrednotenje scenarijev energetske sanacije torej ka?e, da je po 40 letih obratovanja ve?stanovanjske stavbe potrebno investirati v osnovno gradbeno sanacijo pribli?no 4.300 €/stanovanje oziroma 75 €/m2. V kolikor ?elimo stavbo z vidika toplotnih karakteristik pribli?ati aktualnemu stanju gradbene prakse, je potrebna dodatna investicija v višini 20%, ki vodi v kon?ni znesek 5.000 €/enoto oziroma 90 €/m2. Za doseganje karakteristik NEH je potrebna še investicija v sistem prezra?evanja, ca. 1.500 €/stanovanje t.j. 25 €/m2.

Investicijski dodatki v izboljšano energijsko u?inkovitost zunanjega ovoja (+15 €/m2) se v primeru uporabe razli?nih energentov za ogrevanje vra?ajo skozi letne prihranke goriva zgolj 5 let. Pri tem sama osnovna sanacija ovoja vodi k letnem zmanjšanju stroška ogrevanja v višini 5 do 6 €/m2, izboljšana rešitev toplotne zaš?ite pa doprinese dodatne 2 do 3 €/m2.

Pri odlo?anju za sanacijo te ve?stanovanjske stavbe v tehnološkem razredu NEH pa se investicijska dodatka v gradbenem segmentu in v segmentu instalacij prezra?evanja (+15 €/m2 +25 €/m2) vra?ata skozi dodatne prihranke v rabi energije (ca. 5 €/m2) v obdobju samo 8 let. V teh relativno kratkih vra?ilnih dobah investicij, glede na dolgo obdobje prihodnje eksploatacije, še niso upoštevani ostali izvori letnih zmanjšanj obratovalnih in investicijskih stroškov, kot so na primer:

  • energijska sanacija zmanjša potrebno instalirano mo? ogrevalnih naprav za faktor 3 ter s tem posredno zni?uje prihodnje investicije pri obnovi radiatorskega sistema ogrevanja in sanaciji kotlovnice – prihranek znaša do 20.000 €,
  • pri sami uporabi energenta za ogrevanje se zmanjša priklju?na mo? (zmanjšanje letnega stroška 400 do 500 €/leto), na ra?un sodobnejše tehnologije kurilne naprave in nizkotemperaturne oskrbe ogrevalnega sistema pa dosegamo dolo?en prihranek goriva (500 do 600 €/leto).

Navedeni postavki torej povratno vplivata na »zmanjšanje« pove?ane investicije v izboljšano energijsko sanacijo (npr. za 18.000 od skupaj 118.000 €). Po drugi strani pa se za skoraj 0.5 €/m2 »zmanjšajo« letni obratovalni stroški. Tako korigirana doba vra?anja sanacije v NEH tehnologiji znaša 7 namesto 8 let. Na koncu izpostavljamo še naslednje pomembne vidike, ki lahko bistveno vplivajo na odlo?anje lastnikov stavbe o na?inu izvajanja prenove:

  • Vsaka sanacija dviguje vrednost nepremi?nine: v prikazanem primeru z NEH sanacijo dvignemo ceno stanovanja iz 1.500 €/m2 na vsaj 1.600 €/m2 (samo za ca. 7%) torej je investicija celotne sanacije (gradbena dela na ovoju in prezra?evanje) že popla?ana.
  • Vsaka sanacija dviguje parametre bivalnega ugodja. Temperature na notranji površini zunanjih sten so višje, zni?a se lahko povpre?na temperatura ogrevanja, npr. iz 22 na 20°C; poraba energije za ogrevanje se zmanjša iz 38 na 32 kWh/m2a torej za 15%. Kakovost zraka v prostorih stanovanj zagotavlja boljše pogoje bivanja, vpliva na splošno zdravstveno stanje stanovalcev.

ZAKLJU?EK 
Ob ugotovitvah, ki smo jih analizirali v prispevku, si moramo postaviti naslednja vprašanja: Ali sanacijo ve?stanovanjskih stavb v nizkoenergijski tehnologiji ozna?ujemo s pojmom dodatnega investiranja ali obveznega dodatnega stroška v višje bivalno ugodje in naše zdravje? Ali je pri sanaciji ve?stanovanjskih stavb sploh upravi?eno govoriti o »strošku z vra?ilno dobo« ali ga lahko preimenujemo v pojem »takojšnji prihodek«, ki se odra?a v veliko višji vrednosti nepremi?nine? Ali sploh še lahko govorimo o razli?nih scenarijih energijske u?inkovitosti pri na?rtovanju energijske prenove ve?stanovanjskih in javnih stavb?
Energijska sanacija stavb, ki zmanjša rabo energije najmanj za faktor 4, je namre? edino izhodiš?e za razmišljanje o minimalnem obsegu izvajanja ukrepov na stavbah. Kon?ni rezultat optimirane zasnove celovite prenove pa se giblje med faktorjema 4 in 10, odvisno od specifi?nih parametrov analizirane stavbe. Za dosego optimalnih u?inkov je potrebno modeliranje razli?nih variant prenove in njihovo vrednotenje.

LITERATURA

  • AEE Institut für Nachaltige Technologien, oktober 2007; 2. Internationale Tagung mit Fachausstellung »Ökosan’07« Hochwertige energetische Sanierung von großvolumigen Gebäuden
  • Passivhaus Institut, Dr. Wolfgang Feist, 2007; Passivhaus Projektierungs Paket 2007 »PHPP 2007«

(vir: Sanacija ve?stanovanjskih stavb v pasivnem in nizkoenergijskem standardu, Gradbeni inštitiu ZRMK)