Leto 2010 je bilo v luči energetske statistike v marsičem podobno predhodnemu letu. Tako se je oskrba z energijo povečala za 2 %, končna poraba energije pa za 3 %.

V letu 2010 se je v Sloveniji končna poraba energije glede na leto 2009 povečala za 3 %
Na višjo skupno končno porabo je vplivala predvsem višja poraba obnovljivih virov energije za 10 %, toplote za 7 % ter električne energije in zemeljskega plina za 6 %. Ponovno, že drugo leto zapored pa se je znižala poraba tekočih goriv in sicer za 2 %. Medtem, ko je poraba dizelskega goriva ostala približno na isti ravni kot leto prej, pa se je poraba motornih bencinov v letu 2010 znižala za 5 %.
Poraba biogoriv (biobencin in biodizel) v prometu se je v letu 2010 glede na leto 2009 povečala za 53 %, vendar je v skupni porabi energije v prometu še vedno predstavljala le 2,5 %.

V letu 2010 je bila energetska odvisnost Slovenije 48 %
Energetska odvisnost Slovenije je bila v letu 2010 še vedno relativno nizka in sicer 48 %. V primerjavi z letom 2009 se je povišala za 0,8 odstotne točke. Med domače vire energije v Sloveniji prištevamo domač premog, električno energijo proizvedeno v nuklearni elektrarni in hidroelektrarnah ter obnovljive vire energije (biomasa, bioplin, odpadki). S temi viri pokrijemo 52 % potreb po energiji. Pri ostalih energetskih virih kot so premogi višjih kurilnosti, naftni proizvodi in zemeljski plin pa je Slovenija odvisna od uvoza.

Delež električne energije proizvedene iz obnovljivih virov v Sloveniji je v letu 2010 znašal 30 %
V letu 2010 je bil v Sloveniji delež električne energije proizvedene iz obnovljivih virov enak kot v letu 2009, to je 30 %. Izrazit porast proizvedene električne energije je bil v letu 2010 zabeležen pri fotovoltaiki (za 222 %) in bioplinu (za 117 %), vendar so bile proizvedene količine še vedno relativno skromne in so skupaj dosegle manj kot pol odstotka celotne proizvedene električne energije v Sloveniji.
Deleži proizvedene električne energije iz obnovljivih virov so bili naslednji: 95 % električne energije je bilo proizvedene v hidroelektrarnah, dobra 2 % iz lesa in lesnih ostankov, 1 % iz bioplina, 2 % pa skupaj iz ostalih virov (deponijski plin, fotovoltaika, plin čistilnih naprav in industrijski odpadki).

RS

Grafikon 1: Oskrba z energijo1), Slovenija, 2010

Grafikon 1: Oskrba z energijo<sup>1)</sup>, Slovenija, 2010

1)Trgovanje z električno energijo ni vključeno. Vir: SURS
Grafikon 2: Končna poraba energije, Slovenija, 2010

Grafikon 2: Končna poraba energije, Slovenija, 2010

Vir: SURS
Metodološko opozorilo
Zaradi uskladitve z mednarodno metodologijo za pripravo energetske bilance so bile vrednosti zemeljskega plina iz naravnih enot v energijske vrednosti od leta 2000 naprej preračunane s spodnjo kalorično vrednostjo.
Vir: stat.si