DIFUZNO ODPRTA STENA
Pomembna lastnost vsake obodne konstrukcije hiše je tudi upor prehoda vlage. Od lastnosti sestavnih materialov in njihovega zaporedja v določeni konstrukciji (recimo zid proti zunanjosti) je odvisno koliko vlage ta zid prepušča, koliko te vlage zastane in kondenzira ter ali je mesto nastanka in količina kondenza še ustrezna, da se ta vlaga v toplejših obdobjih posuši. Morda se zdi ta fizikalen pogled na prehod vlage skozi konstrukcijske sloje po nepotrebnem kompliciran in suhoparen, toda napaka v konstrukciji lahko resno in trajno poškoduje njene sloje, zniža toplotno izolativnost ali celo povzroči propadanje sestavnih materialov. Zato mora vsaka zidna, talna ali strešna konstrukcija izpolnjevati te pogoje, da dobi ustrezne certifikate in se jih lahko uporablja v gradnji.
Različne sposobnosti prepuščanja vlage gradbenih materialov
Gradbeni materiali imajo zelo različno sposobnost prepuščanja vlage, od mineralnih toplotnih izolacij in raznih paropropustnih folij, ki prehoda skoraj ne omejujejo, do različni folij (parnih ovir), kovinskih materialov, ipd., ki so sposobni popolnoma preprečiti prehod vlage. Spodaj je prikazanih nekaj primerljivih materialov, skupaj z običajnim mehkim naravnim lesom, ki imajo primerljivo ali boljšo prepustnost vlage, in za primerjavo še predelan les (OSB plošče) ki se uporabljajo v lahkih montažnih konstrukcijah z drastično slabšo prepustnostjo.
V resnici skozi zid preide zelo malo vlage, le nekaj odstotkov, veliko večino presežne vlage pa se odvaja s pomočjo prezračevanja. Kljub temu lahko ta vlaga v napačno zasnovani konstrukciji kondenzira in začne povzročati škodo. V takem primeru je nujna vgradnja parne zapore (ali ovire v blagi obliki) na notranji strani konstrukcije, ki popolnoma ali deloma omeji vstop vlage. Te folije so običajno iz PVC, PE, ALU, polipropilena in podobnih materialov. Tako konstrukcijo uvrščamo med difuzno zaprte sestave, kjer so tipični predstavniki, zunanje stene montažnih hiš, strešna konstrukcija v mansardi, ipd. Pomembno pri teh konstrukcijah je popolna zatesnjenost vseh stikov te folije!
Mnogo bolj uporabne so konstrukcije s pravilnim zaporedjem slojev, ki omogočajo naraven prehod vlage brez nastanka kondenza. Takšne konstrukcije so brez parnih zapor ali ovir in spadajo med difuzno odprte sisteme. Prednost teh konstrukcij je naravno gibanje vlage brez problematične folije, ki bi bila lahko napačno vgrajena ali poškodovana. Zgleden primer take konstrukcije je sistem TERMOLOGIK, ki ima poleg difuzne odprtosti tudi visoko odpornost sestavnih materialov na vlago in vodo.
ZIDNI SESTAV TERMOLOGiK:
TermoLOGiK je difuzno odprt zidni sistem s pravilnim zaporedjem sestavnih slojev in ustreznimi fizikalnimi lastnostmi materialov. Vsak zid TermoLOGiK sestavljajo:
To je gradbeni sistem, ki izpolnjuje vse zahteve gradbene fizike in s tem omogoča kvalitetne bivalne pogoje in zagotavlja trajnost in varnost vsakega objekta.
VLAGA V PROSTORU:
Vlago v prostoru v določeni meri uravnavajo zidne obloge, ustrezni ometi, ki ob presežkih vlago shranjujejo, ob pomanjkanju pa sproščajo nazaj v prostor. Rekuperator, ki skrbi za prezračevanje in izmenjavo toplote lahko na podoben način poskrbi tudi za izmenjavo vlage. To je posebej koristno v zimskem času, saj hladen zrak vsebuje malo vlage, relativno vlažnost pa še dodatno zmanjšajo ogrevalni sistemi v hišah. Poleti, na drugi strani, pa je v objektih vlage običajno preveč. V poletni pripeki temperatura zraka namreč ni toliko problematična, kot je previsoka zračna vlaga. V objekte PasivnaGradnja.si zato svetujemo vgradnjo enostavnega izmenjevalca toplote v cevni sistem prezračevanja, ki poleti hladi vstopni zrak in mu istočasno odstrani presežno vlago. Isti sistem lahko pozimi zrak seveda tudi dogreva.
Zidni sistem TermoLOGiK, ki ga uporabljajo hiše PasivnaGradnja.si je difuzno odprta konstrukcija, ki dopušča določen del vlage, da prehaja skozi konstrukcijo ali pa se shranjuje v ometu in tako pomembno vpliva pri uravnavanju zračne vlage.
