ORGANIZACIJSKI VIDIK pri Celostni energetski prenovi

Pri energetski učinkovitosti so bistvenega pomena organizacijski vidik oziroma organizacijski ukrepi, povezani z vedenjem uporabnikov. Energetsko neučinkovito vedenje uporabnikov običajno ni posledica odpora, temveč premajhne ozaveščenosti posameznikov. Cilj projektov trajnostne rabe energije bi torej moral biti dvig ozaveščenosti o koristih, ki jih prinaša izboljšana energetska učinkovitost stavbe, poleg tega pa vključevanje ukrepov proti morebitnim povratnim učinkom. O povratnem učinku, ki je po ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) med 10 % in 30 % v stanovanjskem sektorju , govorimo takrat, ko izboljšana energetska učinkovitost vodi do večje stopnje udobja. Stanovalec tako investira prihranke v dodatne storitve (npr. večjo rabo ogrevanja ali klimatizacije) ali proizvode (npr. električni aparati), kar ima za posledico večjo potrebo po energiji in v nekaterih primerih izniči začetne prihranke pri energiji.

Poleg tehnologij in ukrepov se je torej treba posvetiti tudi organizacijskim strategijam in orodjem (npr. spodbujanje ljudi proti čezmernemu ogrevanju pozimi je treba podpreti z učinkovitimi in razumljivimi načini za regulacijo ogrevanja). Povratne informacije za lastnike stavb in uporabnike, npr. o vedenju uporabnikov, stroških energije in koristih ukrepih za varčevanje z energijo ter novih tehnologijah, se postopoma vpeljujejo z uporabo pametnih števcev in pametnih omrežij.

V okviru organizacijskih ukrepov je treba omeniti tudi tako imenovani »recommissioning« oziroma izvajanje stalne optimizacije delovanja energetskih sistemov v stavbi. Pri tem je treba poudariti, da optimizacije delovanja ne gre enačiti z vzdrževanjem sistemov, saj se vzdrževanje obravnava predvsem tehnično, optimizacija pa poleg tega še ekonomsko, finančno, organizacijsko in z vidika zakonodaje. Pri projektih celovite energetske prenove je namreč zaslediti, da se v praksi izvajajo zgolj tehnično, zanemarja pa se organizacijski vidik vključno z uvedbo optimizacije sistemov z vidika stalnih izboljšav in prilagajanja uporabi po končani prenovi stavbe. Posledično se potencial prihrankov ne izkorišča optimalno, zaradi nepoznavanja novih sistemov je celo možno, da potencial s strani energetskih sistemov niti ni izkoriščen. Iz tega razloga je uvedba ukrepa stalne optimizacije delovanja energetskih sistemov nujna, kar pomeni izvajanje periodičnih pregledov obstoječih sistemov, optimalnosti delovanja in vzdrževanja.