TOPLA SANITARNA VODA pri Celostni energetski prenovi

Ogrevanje sanitarne vode je bilo običajno tretji največji porabnik energije v gospodinjstvih, takoj za ogrevanjem/ hlajenjem prostorov in razsvetljavo. V sodobnih, novozgrajenih hišah včasih strošek za sanitarno toplo vodo presega strošek ogrevanja hiše. Poraba sanitarne tople vode je v EU povprečno 24 litrov na osebo na dan, čeprav je opaziti bistvene razlike med državami.

Potrebo po toploti za sanitarno toplo vodo je mogoče zadovoljiti z namenskimi ogrevalnimi sistemi ali kombinacijo sistemov, katerih primarna naloga je ogrevanje prostorov (npr. kondenzacijski kotel, ki omogoča tako ogrevanje prostorov kot sanitarne vode). Namenske naprave lahko razdelimo v tri kategorije: električni grelniki vode (bojlerji), pretočne naprave ali alternativni sistemi, vključno s toplotnimi črpalkami in solarnimi sistemi. Na EU-trgu s približno 55 % deležem prevladujejo električni bojlerji s shranjevanjem toplote, medtem ko obnovljivi viri energije prispevajo le majhen del. V poslovnem sektorju predstavlja ogrevanje vode le majhen delež v skupni porabi energije in je omejeno na posebne tipe stavb.

Tudi kotli na lesno biomaso in solarni sistemi so sistemi obnovljivih virov energije, ki so zanimiva alternativa za ogrevanje tople sanitarne vode v stanovanjskih stavbah.

Pri pripravi tople vode pravilnik PURES določa, da se energijska učinkovitost sistema za pripravo tople vode zagotavlja z izborom energijsko učinkovitih hranilnikov tople vode in pripadajočih elementov, energijsko učinkovitim razvodom, uravnoteženjem in regulacijo sistema v stavbi, njenem posameznem delu ali prostoru in da se topla voda praviloma zagotavlja s sprejemniki sončne energije ali alternativnim sistemom z uporabo obnovljivih virov energije.